Uro in pol v dežju. Okoli 500 protestnikov, ki so vztrajno ponavljali "Narave ne damo!", je žvižgalo, zvonilo, mimo vozeči avtomobili so hupali, kužki med protestniki so lajali. Stali so pred vrsto policajev na Trgu republike pred parlamentom, ker so protestirali proti temu, da bi se vzel glas naravi in se posledično omogočila, kot so pojasnjevali, razprodaja naravnih bogastev kapitalu - domačemu in tujemu. Glas narave v sedanji ureditvi zastopajo organizacije, ki na področju okoljevarstva in naravovarstva delujejo v javnem interesu. Ta status jim daje možnost, da sodelujejo v upravnih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj in presoje vplivov na okolje. Lahko opozarjajo na mokrišča, na zaščito prosto tekočih rek, na ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki bi jih novi infrastrukturni projekti lahko ogrozili ali poškodovali.
Zaprto za javnost
Novela zakona o ohranjanju narave je v zakonodajnem postopku še iz časa prejšnje vlade. Predvidevala je le nekaj manjših sprememb. A stranka SNS je iz popravkov prvega megakoronazakona (ZIUZEOP) vzorno prekopirala na novo uvedene pogoje za nevladne organizacije, če želijo sodelovati v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki ga je v novelo interventne zakonodaje zapisalo okoljsko ministrstvo pod Andrejem Vizjakom.
Pod novimi pogoji bi status organizacij v javnem interesu izgubili tudi ribiška in čebelarska zveza
Iskanje rešitev?
Z ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik in ki bdi nad postopki, ki jih vodijo upravni organi, in nad transparentnostjo delovanja državnih organov, so pojasnili, da se zavedajo "pomena ohranjanja neokrnjene narave in vloge, ki jo imajo pri tem nekatere nevladne organizacije". Dodali so, da mora država ostati zelena in da moramo vse naravne danosti s trajnostnim načinom življenja ohranjati tudi za naslednje generacije, a da "pretirana radikalnost v eno ali drugo smer državi ne prinaša koristi". Pojasnili so, da so bili po vložitvi amandmaja stranke SNS v stiku tako z nevladnimi organizacijami, ministrstvom za okolje in prostor kot s predstavniki poslanske skupine SMC. Posebej so opozorili, da bi pod novimi pogoji status naravovarstvenih organizacij v javnem interesu izgubili tudi Ribiška zveza Slovenije in Čebelarska zveza Slovenije ter njuna društva ter nevladne organizacije, ki opravljajo javno službo na področju zaščite, reševanja in pomoči ter upravljajo zavarovana območja. Novelo zakona o ohranjanju narave bo po vsej verjetnosti na majski seji potrjeval še državni zbor v polni sestavi.
