Prostovoljni program Starejši za starejše: Aktivnosti so od fizičnih obiskov preusmerili v kontakte po telefonu

Iz Zveze društev upokojencev oziroma prostovoljnega programa Starejši za starejše, ki je leta 2017 prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, se nam je oglasila vodja programa Rožca Šonc. Sporočila je, da so kljub vladni razglasitvi epidemije covida-19 njeni prostovoljci ostali aktivni: "Že res, da naša pomoč ni tako medijsko odmevna, kot so akcije posameznih vplivnih slovenskih menedžerjev, je pa srčna, pogojena z obilico samo odrekanja in nesebičnosti." Dodali bi, da je glede na pomembnost - kapilarna.

Dragoceni podatki

Z zapovedjo, da starejši kot ranljiva skupina ostanejo doma, so se prostovoljci znašli v stiski. Zakaj? "Naša povprečna starost je 70 let, mnogi pa jih imajo tudi 80 in več. Zveza društev izvaja omenjeni program, ki je poseben med socialnovarstvenimi programi. Temelji namreč na medsebojni pomoči starejših prostovoljcev starejšim od 69 let, ki živijo doma. Poseben je v tem, da naši prostovoljci uporabnike poiščejo na njihovem domu, kjer ugotovijo kakovost njihovega življenja v domačem okolju in morebitne potrebe po pomoči," odgovarja Šončeva.

Pa poglejmo!

Namen programa je torej, da lahko starejši ob organizirani pomoči čim dlje bivajo doma. Odločitev o vključitvi v program je odvisna od vsakega posameznika, seveda ob spoštovanju njegovega dostojanstva. Na ravni države program vključuje 193.000 starejših ali kar 65 odstotkov starejših od 69 let.
Rožca Šonc: "Ob objavi pandemije nam je skrb za njihovo varnost narekovala, da poskrbimo za njihovo oskrbo in potrebno pomoč. Zavedali smo se, da imamo prav mi nujne podatke o tem, saj nam preglednica programa na lokalni ravni pokaže, kdo živi sam, kdo je že potreboval pomoč in kakšno in kdo jo bo v času omejitev gibanja še posebej potreboval. Tako smo se nemudoma organizirali in dogovorili, da društveni koordinatorji programa pripravijo podatke o uporabnikih, ki bodo potrebovali pomoč. Povezali smo se s štabi civilne zaščite v 136 občinah. Dogovorili smo se, da dostavo humanitarnih paketov s hrano in dostavo zdravil ter druge potrebne pomoči prevzamejo njihovi mlajši prostovoljci, naši prostovoljci pa jih sproti obveščajo o tistih, ki še potrebujejo pomoč. Za opravljeno pomoč in dragocene podatke smo že prejeli številne zahvale štabov civilne zaščite in tudi županov."

Telefon za osamljenosti pregon

Od 57.557 starejših, vključenih v program v letu 2019, jih je 20.833 prejelo eno od 76.000 oblik pomoči ali vrste storitev: od dostave humanitarnih paketov, dostave toplih obrokov, nakupa živil v trgovinah, hišnih opravil, prevozov k zdravniku ali v lekarno. "Najštevilnejša in najbolj pomembna pomoč pa je bilo 32.100 druženj in spremstev, ki so jih opravili ali organizirali prostovoljci društev upokojencev, ki so vključeni v program. Ta poteka v 276 društvih upokojencev, vanj pa je vključeno 3500 prostovoljcev," našteva Šončeva. Tudi v teh časih razsajanja koronavirusa se pri Starejših za starejše zavedajo, da oskrba s prehrano, zdravili in drugimi potrebami ni dovolj: "Zato smo naše aktivnosti od fizičnih obiskov preusmerili v kontakte s starejšimi uporabniki po telefonu. Naši prostovoljci večkrat na teden pokličejo uporabnike, ki so jih prej osebno obiskovali in z njimi stkali zaupanje. Pogovori so namenjeni občutku povezanosti, premagovanju osamljenosti, tesnobe, pa tudi strahu, ki se vse bolj zažira v psiho posameznikov, starejših toliko bolj. Naša skrb je prvenstveno usmerjena v zdravje naših uporabnikov, da ob spoštovanju vseh priporočil zdravi dočakamo konec epidemije."
Številne koordinatorke in prostovoljci so začeli izdelovati tudi zaščitne maske, še izvemo od Rožce Šonc: "Sprva smo jih izdelovali za svojo rabo, kmalu pa še za uporabnike in krajane. Pri tem nam je vse prišlo prav: tkanine, ki so nam jih darovala različna podjetja, čistko smo naredili tudi v domačih omarah. Pa rjuhe, prti, kape ... Veliko mask smo predali predstavnikom civilne zaščite, da jih izročijo starejšim, ko jih obiščejo."