Proslavljanje obletnic: Po ovinkih do mariborske vojaške parade

Kakšna bo proslava ob 30. obletnici pekrskih dogodkov? Že nekaj časa kroži informacija, da naj bi čez središče Maribora, preko Titovega mostu, čez Glavni trg in Stari most, potekala vojaška parada. Ta bi, če bi se vse izšlo po načrtih takratne vlade, ki jo je vodil Janez Janša, potekala v Ljubljani pred 15 leti, leta 2006, ob petnajstletnici osamosvojitve, a jo je odločno ustavil takratni predsednik republike in vrhovni poveljnik oboroženih sil Janez Drnovšek. Z argumentom, da smo miroljubna država in da so parade značilne za države, ki imajo težave z demokracijo. Kako bo torej potekalo proslavljanje v Mariboru?

"Zelo sem vesel, da bo ob 30. obletnici pekrskih dogodkov letos maja v Mariboru potekala država proslava, kjer bomo vključili tako potrebno domoljubno noto vseh veteranskih organizacij kot tudi celotno prebivalstvo in seveda našo vojsko," je konec januarja najavil župan Maribora Saša Arsenovič. Ob takratnem obisku obrambnega ministra Mateja Tonina sta namreč med drugim načela tudi to temo, minister je potrdil, da sta se dogovorila, kako zaznamovati 30 let osamosvojitve: "V Mariboru so se stvari na neki način tudi začele s pekrskimi dogodki in zato je primerno in pravilno, da stvari dostojno obeležimo tako s prisotnostjo vseh veteranskih organizacij kot s prisotnostjo Slovenske vojske."

Občina: To bo mimohod sil

"Pomembno je, da ločimo organizacijo slavnostne proslave ob 30. obletnici pekrskih dogodkov ter mimohod sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so pred 30 leti sodelovale pri osamosvajanju," so nam pojasnili na občini. Kot so zapisali, sta bila župan Arsenovič in minister Tonin enotna, "da ministrstvo za obrambo v Mariboru ob obletnici pekrskih dogodkov v maju izvede mimohod sil za zaščito, reševanje in pomoč – vojske, policije, civilne zaščite, gasilcev, enot reševalnih psov, reševalcev na vodi in iz vode ...". Občina je pripravljena pomagati po svojih najboljših močeh, so odgovorili na naše vprašanje, kaj konkretno je Arsenovič, ki je, kot kaže, ideji mimohoda naklonjen, ministru predlagal.

Sicer pa so nam pojasnili, da organizacijo mimohoda prevzema ministrstvo za obrambo, slavnostna proslava pa bo v pristojnosti kabineta predsednika vlade Janeza Janše in kabineta župana. Za podrobnosti o mimohodu so nas napotili na ministrstvo, kjer pa so nam med drugim sporočili: "Izvedba dogodka je še v fazi načrtovanja, tako da vam v tem trenutku podrobnejših podatkov ne moremo posredovati. Ko bo izdelan scenarij in bo usklajen program prireditve, bomo javnost s tem seznanili."

Veliko pomislekov

Ideja o paradi oziroma mimohodu, kot jo zdaj imenujejo, je po naših informacijah že naletela na pomisleke, zlasti z argumentom, da tovrstni dogodki spominjajo na neke druge čase. Odpira se predvsem vprašanje, ali je sprevod vojaških vozil in vojakov skozi mestno središče, ki bi utegnil spominjati na nekakšno vojaško parado, ustrezen pristop. "Moje osebno mnenje je, da na takšno proslavo mimohod ne spada. Tisti dan bo celo dopoldne dan odprtih vrat v vojašnici generala Maistra in vsi, ki so zainteresirani, da vidijo razvoj in opremo Slovenske vojske, bodo imeli možnost, da si jo ogledajo tam. To je moje mnenje, kako se bo država odločila, pa je druga stvar," nam je povedal Bojan Lunežnik, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev in član organizacijskega odbora za pripravo proslave. "Če pogledamo vse druge zadeve, se vedno dogajajo na kraju, kjer se je to v resnici nekoč zgodilo. Tako to sodi v Pekre," je bil jasen na naše vprašanje, ali dogajanje sploh spada v mestno središče.

Podobno meni predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Maribor Franc Ošljak: "Ne strinjam se, da se proslava izvede v centru mesta, ker se vse spominske slovesnosti, pa ni pomembno, na katerem nivoju, dogajajo tam, kjer so se stvari zgodile, ne pa tam, kjer bi nekdo sebe propagiral." In še: "Govorili so o kvadraturi, tudi v Pekrah bi v amfiteatru in na travnatih površinah imeli tistih pet tisoč kvadratnih metrov, za katere govorijo, da jih potrebujejo za udeležence proslave." V organizacijskem odboru si ob zdajšnjem manku informacij za prihodnji sestanek, ki sicer terminsko še ni umeščen, obetajo, da bodo z vladne strani prejeli več podrobnosti.

Drnovšek: Odločen "ne"

Vojaško parado je leta 2006 odločno ustavil takratni predsednik Drnovšek. "Danes so vojaške parade postale redka oblika državnega praznovanja v razvitih demokratičnih državah," je pojasnjeval javnosti in dodal, da se mora Slovenija "danes in v prihodnosti profilirati kot država miru, ki se zavzema za nenasilne oblike reševanja sporov". Predlagal je tudi, da bi vojaki namesto v paradi raje sodelovali v mirovnih operacijah. Parade, je še ocenil vrhovni poveljnik, so del preteklosti, ko so Evropo in svet še pretresale grozovite vojne: "Zato rožljanje z orožjem in razkazovanje vojaške moči kot oblike izražanja narodnega ponosa nima več nobenega smisla."

Na očitke, da ne ceni vojske, je Drnovšek odgovarjal, da se je nikakor ne sramuje, da smo samostojnost "vzpostavili tudi z oboroženim odporom ter pokazali, da se znamo braniti. Vendar smo ta cilj zdaj dosegli in ni potrebe po razkazovanju vojaške moči, pač pa delovati mirno in z drugačnimi sredstvi." In da so "parade hitro pozabljene, čeprav niso zastonj; pomoč ljudem, ki so v stiski, pa ne bo pozabljena. Stokrat bo povrnjena. In lahko bomo spet resnično ponosni na Slovensko vojsko." Drnovšek je takrat iz svojega urada ekspresno odslovil Maksimiljana Lavrinca, ker v komisiji za državne proslave v njegovem imenu ni nasprotoval paradi.

Kakšno stališče ima do tovrstnih zamisli zdajšnji predsednik države Borut Pahor, smo vprašali predsedniški urad. "Predsednik republike pozna zamisel o mimohodu veteranskih organizacij. O tem, kdaj, kje in v kakšni obliki, pa ne," so nam odgovorili. Dodali pa še, da je imel Pahor o vojaških paradah vedno "zadržano stališče, saj zagovarja politiko mirnega reševanja sporov in ne razkazovanja vojaške moči." "Tudi tokrat kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske nima drugačnega stališča."