Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu državnosti čestital vsem državljanom. Časi, v katerih živimo, so zahtevni, poudarja, a prav to, da vemo, da "ko držimo skupaj, lahko premagamo vse ovire, nas navdaja z upanjem v svetlo in boljšo prihodnost".
Slovenci smo se, tako Golob, pred 31 leti odločili, da se podamo na pot v družbo, v kateri veljajo vladavina prava, pravila demokracije in v kateri bomo poskrbeli za dostojno življenje vsakogar.
"Ko se danes ozremo nazaj, lahko s ponosom ugotovimo, da smo ne le obdržali samostojnost in neodvisnost, ampak smo v tem času postali tudi ponosni in enakopravni člani širše evropske družine." ocenjuje premier. Zaželel je miren praznični vikend, ob 31. obletnici osamosvojitve pa še poudaril, da svoboda ni le beseda, ampak "stanje duha in tisto, za kar se je vedno vredno boriti".
Z dnevom državnosti v Sloveniji obeležujemo dogodke pred 31 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, in sicer Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni RS, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
V DZ slavnostna seja
"Praznujemo dan, ko smo končno dobili odgovor na to, ali smo kot narod lahko samostojni, neodvisni in ali imamo pravico sami odločati o svoji usodi," pa je na slavnostni seji državnega zbora na predvečer državnega praznika rekla predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Svojo zavest o narodni pripadnosti in neodvisnosti moramo po njenih besedah živeti in udejanjati vsak dan. Najprej s spoštovanjem do preteklih generacij, do vseh borb in žrtvovanja. Spomin je tisti, ki nas določa kot ljudi, ki se svojih korenin zavedajo s hvaležnostjo, je poudarila. Sprašuje se, ali Slovenci, kot je zapisano v ustavi, res živimo v demokratični, pravni in socialni državi. "Verjamem, da smo na dobri poti in da gledamo v pravo smer," je dejala. "Kako lepo bi bilo, če bi sprejeli svojo zgodovino, takšno, kot je, in vso raznolikost slovenskega naroda, kar bi nam moralo dajati trdnost, ne pa razdvojenosti. Če bomo nenehno kopali po zemlji, bomo pozabili, da se življenje odvija tukaj in zdaj, da je samo eno in neponovljivo. Ni nam treba zanikati dela zgodovine, tudi to ne bi bilo prav. Tako kot nam ni treba igrati vloge žrtve." Neskončne delitve po njenih besedah niso potrebne, prav tako ne večno iskanje svoje ali nove resnice, ki nikoli ne bo absolutna.
Ovir na poti je po njeni oceni veliko, a niso nepremagljive. Vsaka od njih nas lahko po njenih besedah skrbi, a upa, da nam bo uspelo prestopiti vsako od njih, saj zaupa v sposobnosti Slovencev in verjame, da bo Slovenija postala država, kakršno smo si vedno želeli - država upanja in zaupanja, država, v kateri bodo ljudje svobodni in varni hkrati.
Zahvalila se je vsem, ki so se trudili in borili za samostojno Slovenijo, najbolj pa tistim, ki so za Slovenijo dali svoje življenje.
