Premier Robert Golob je danes pred sredinim vrhom Nata v Haagu, na katerem naj bi se članice zavezništva dogovorile za zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, zatrdil, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP.
"Za osnovne obrambne zmogljivosti bomo namenili dva odstotka BDP. Poleg tega je predvideno, da se bo 1,5 odstotka BDP namenjalo širšim obrambnim področjem - kot so zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Dodatnih do 1,5 odstotka pa bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," piše v sporočilu iz kabineta premierja. Pojasnili so še, da gre za dolgoročno in postopno zviševanje proračunskih izdatkov do leta 2035, leta 2029 pa bo v okviru zavezništva opravljen tudi pregled, ali je smiselno nadaljevati s povečevanjem izdatkov.
Postopno višanje
Slovenija se je v nedavno spremenjeni resoluciji o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 zavezala, da bo izdatke za obrambo in varnost še letos dvignila na dva odstotka BDP, nato pa jih do leta 2030 postopoma zviševala za 0,2 odstotka na tri odstotke BDP.
Predsedniki vlad in držav članic zavezništva bodo v Haagu potrjevali skupno izjavo, o kateri so se članice po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorile že v nedeljo. V skladu z dogovorom naj bi letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 dvignile na pet odstotkov BDP, od tega bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo, navajajo tuje tiskovne agencije.
V SD in Levici kritični do dviga izdatkov
Do predloga, da bi države Nata za obrambo namenile pet odstotkov BDP, so sicer kritični v koalicijskih strankah SD in Levica. Stranki sta v petek predlog javno zavrnili, češ da bi to ogrozilo socialno državo. V Golobovem kabinetu so že v petek poudarili, da ne bo višanja izdatkov na račun najranljivejših.
Španski premier Pedro Sánchez pa je v nedeljo sporočil, da Španiji obrambnih izdatkov do leta 2035 ne bo treba zvišati na pet odstotkov BDP. Pojasnil je, da je Madrid v okviru Nata pristal na osnutek dogovora, potem ko je ta Španiji omogočil fleksibilnost, in zatrdil, da bo povišanje obrambnih izdatkov na 2,1 odstotka BDP Španiji zadoščalo za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za soočanje z grožnjami in izzivi.
