Luka Mlakar
Predsednik vlade Robert Golob je ob začetku oktobrske redne seje v parlamentu odgovarjal na poslanska vprašanja. Poslanec Levice Milan Jakopovič mu je zastavil poslansko vprašanje v povezavi z odločitvijo vlade, da pri pripravi zakona o izvrševanju proračunov kot varčevalni ukrep uvede neusklajevanje socialnih transferjev z inflacijo. "Ukrep neuskladitve socialnih transferjev, ki ga je potrdila vlada, bo najbolj prizadel tisti del skupnosti, ki je najranljivejši, in na drugi strani tiste, ki so najpomembnejši, če govorimo o tem, da so otroci naše največje bogastvo. Tem skupinam so namreč namenjeni socialni in družinski transferji," je dejal Jakopovič. Goloba je nato vprašal, ali nasprotuje uskladitvi socialnih transferjev in ali je nekaj deset milijonov evrov za to res prevelik strošek, ki si ga država v več milijardnem proračunu ne more privoščiti.
Golob: Upam, da ste z Mescem opravili temeljito razpravo
Golob je poslancu Levice odgovoril, da situacija ob pripravi proračuna za naslednji dve leti ni "plod dela" aktualne vlade, poleg poplav je omenil tudi ponovno uveljavitev fiskalnega pravila. "Tisto, kar je naredila vlada, je bilo dvoje. Že pred poletjem smo se uskladili glede triodstotnega deficita, pa ne zato, ker to zahteva EU, ampak ker nam tako nalaga naša ustava, potem pa smo bili avgusta žal priče poplavam," je dejal Golob. Iz proračuna bodo za obnovo po poplavah letos nakazali za več kot 600 milijonov evrov, prihodnje leto pa 1,1 milijarde evrov. Premier je ob tem spomnil, da so na finančnem ministrstvu vsakemu od ministrstev dali navodilo, naj poiščejo tista področja, kjer so mogoči prihranki s čim manj negativnimi posledicami: "Vsako ministrstvo se je samostojno odločalo glede tega, nisem se vpletal v delovanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To je avtonomna pravica in dolžnost vsakega ministra, da pride s predlogi, kako bo zagotovil sredstva, ki jih lahko namenimo poplavam."
Premier je nato pred poslanci okrcal ministra za delo Luko Mesca. "Danes priti sem in izigravati sklepe vlade, na katerih smo bili vsi enotni, je neodgovorno, pa četudi je to boleče. Zaradi tega, ker opažam pri marsikaterem ministru, da je namerno pustil izven proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti tukaj, da si je s tem olajšal delo. Meni je žal, da je to vaš minister in upam, da ste z njim opravili temeljito razpravo, zakaj je do tega predloga prišlo," je Jakopoviču, sicer Meščevemu strankarskemu kolegu, odgovoril Golob. Da bi vendarle omogočili uskladitev socialnih transferjev, bodo po njegovih besedah na finančnem ministrstvu dodatne finančne vire poiskali z dvigom trošarin na tobačne izdelke ter sladke in žgane pijače. "Zato da bomo zagotovili sredstva, ki jih vaš minister ni uspel, zato da bomo lahko usklajevali socialne transferje," je poslancu Levice navrgel Golob.
Mesec: Veseli me, da je predsednik vlade predlagal nekaj rešitev
Mesec se je na Golobove navedbe odzval s pojasnilom, da na ministrstvu za delo vse razprave usmerjajo v rešitve, da kljub znižanju proračuna za približno 300 milijonov evrov nihče ne bi bil na slabšem. Kot je dejal, je za razliko od večine drugih resorjev na njihovem ministrstvu to težje doseči, ker je proračun njihovega resorja kar v 95 odstotkih sestavljen iz zakonsko predvidenih proračunskih obveznosti. Ko se pogovarjamo o zniževanju stroškov, se lahko pogovarjamo samo o tem, komu od najranljivejših skupin bomo vzeli denar, je pojasnil Mesec. Velikega prihranka po njegovih besedah ni mogoče doseči brez bolečih posegov. "Boli me, da so ti sedaj del predloga obstoječega proračuna in obenem veseli, da je predsednik vlade Robert Golob predlagal nekaj rešitev, kako bi lahko zbrali sredstva, ki bi tudi v prihodnjem letu omogočila uskladitev socialnih transferjev. Naše skupne napore moramo zato usmeriti v to smer," je poudaril Mesec.
Na vprašanje, kako gledajo na odgovor premierja Goloba, da bo finančni minister poiskal dodatne finančne vire za usklajevanje socialnih transferjev, ker to ni uspelo njihovemu ministru Mescu, je vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec odgovoril, da je dvig trošarin v pristojnosti ministrstva za finance: "Tako da bi pričakovali, da bi minister za finance to sam naredil veliko prej. Razumem pa ta odgovor kot nek signal, da so se pripravljeni o tem pogovarjati in pozdravljam to odločitev."
Predsednica SD Tanja Fajon je dejala, da si vsi, tudi premier Golob, želijo poiskati dodatna sredstva, kako zagotoviti socialne transferje. "Za Socialne demokrate je ključno, da ne jemljemo pravic tistim, ki so že tako šibkejši in da ne prizadanemo socialno šibkejših. V času poplav smo dobili nov velik del prebivalstva, ki je močno ogrožen. Seveda si želimo več denarja, proračun je bil sestavljen v času, ko smo imeli res popolnoma drugačne okoliščine, in je na nek način varčevalen proračun, čeprav ne znižujemo sredstev za investicije," je dejala Fajon. Ob tem je opozorila, da pogajanja še potekajo, da gre za predloge proračunskih dokumentov in da si v koaliciji želijo poiskati dodatna sredstva tudi za socialne transferje: "Upam, da bo v pogajanjih mogoče najti še kaj fleksibilnosti, verjetno pa znotraj danih okvirjev, kot nam jih narekuje denar."
"To ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo v državnem zboru ali na vladi"
Jakopovič je v nadaljevanju vztrajal, da je predlagatelj proračuna vlada in da je največja odgovornost zanj na predsedniku vlade in na finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču, ki je krčenje porabe zahteval tudi od ministrstva za delo. "MDDSZ ima svojih 95 odstotkov zakonsko določenih in nima toliko manevrskega prostora kot kakšno drugo ministrstvo. Zaradi tega se mi zdi tako lahkotno govoriti, kaj kdo lahko in kaj ni, neprimerno," je dejal poslanec Levice. A Golob ni bil pripravljen popustiti: "Lahkotnost argumenta, da denar lahko poiščemo drugje, ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo ne v državnem zboru, še manj pa na vladi ali na kateremkoli ministrstvu." Ne varčujemo kar tako, ampak varčujemo, ker je najmanj 600 družin zaradi poplav ostalo brez domov, ker so ljudje ostali brez vodovodov in ker je treba zagotoviti denar za poplavno obnovo, je poudaril Golob. "Zakaj so se nekateri transferji na predlog ministrstva povečali, drugi pa ne, ni vprašanje za predsednika. Kadar je slaba novica, je vedno priročno, da je predsednik vlade tisti, ki naj odgovarja, ko pa je dobra, so pa ministri tisti, ki se s tem hvalijo. Tako pač je, jaz sem se navadil te vloge, ampak bodimo pošteni v parlamentu."
Premier Golob je v odgovoru na vprašanje poslanca NSi Aleksandra Reberška zavrnil očitke o prepočasni pomoči prizadetim v poplavah. Reberšek je med drugim dejal, da so od Golobovih obljub o hitri pomoči po poplavah "ostale porušene hiše in struge brez gradbene mehanizacije, občine in ljudje pa brez denarja, ki ste jim ga obljubili", premier pa je na drugi strani poudaril, da je vlada izvedla že vrsto ukrepov. Med drugim je spomnil, da so pred tednom dni na Koroškem odprli vodovod, ki je bil zgrajen 30 dni pred "ambiciozno" časovnico. "Zasluge za to gredo lokalnim oblastem in županom, ampak brez sredstev, ki bi jih zagotovila ta vlada, ne bi bilo ničesar," je dejal Golob in spomnil, da je vlada po poplavah sprejela že dva zakona, pripravlja pa tudi tretjega o obnovi. "Da nihče ni dobil denarja, pa je popolna laž," je poudaril Golob in spomnil, da je bil vsak, ki je utrpel škodo v poplavah, upravičen do nadomestila v višini od 500 do tri tisoč evrov.
Reberška je med drugim zanimalo tudi, zakaj bo država za obnovo po poplavah namenila deset milijard evrov, če je neposredna škoda ocenjena na približno štiri milijarde evrov. Premier je pojasnil, da v številki o neposredni oceni škode marsikaj ni zajeto. "V tej škodi je denimo strošek hiše, ki je plazovito ogrožena, ni pa nobenega stroška ureditve tega plazu." Po njegovih besedah bo od skupno desetih milijard pet milijard namenjenih za sanacijo vodotokov in plazov, preostalih pet milijard pa je predvidenih za odpravo škode, ki so jo utrpeli gospodarstvo, infrastruktura, kmetijstvo in prebivalstvo. Tistim, ki so v poplavah izgubili vse, pa bo država pomagala pri povračilu škode, vključno z nadomestnimi gradnjami. "Ko je govora o nadomestnih gradnjah, sem bil vedno jasen, da bomo dali na razpolago že zgrajene nadomestne objekte, da ne bo nihče čez zimo brez strehe nad glavo," je poudaril Golob in dodal, da so nadomestni objekti še vedno na razpolago.
Golob proti nabiranju političnih točk na račun žrtev v Izraelu in Gazi
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je predsednika vlade vprašal, ali namerava vlada primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki je nastal zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pokriti z dvigom novega obveznega prispevka oziroma z novimi dodatnimi obremenitvami. Golob mu je odgovoril, da bo minus v zdravstveni blagajni, ki ga na ZZZS ocenjujejo na 140 milijonov evrov, pokril proračun. "Zakaj danes zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo, zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti to ceno s prvim januarjem prihodnje leto, je znano samo njim," je dejal Golob. Kot neodgovorno pa je predsednik vlade označil tudi nabiranje notranjepolitičnih točk v primeru eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu. Poslanca SDS Franca Breznika je zmotilo pismo vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca, ki je zunanjo ministrico Tanjo Fajon med drugim pozval, naj aktivno pristopi h kampanji za obsodbo Izraela kot ene največjih kršiteljic mednarodnega prava ter začne s postopki priznanja Palestine.
Breznik je Goloba pozval, naj se v luči nedavnih terorističnih napadov Hamasa na Izrael opredeli do teh pozivov, slednji pa mu je odgovoril, da v slovenski politiki ni zasledil nikogar, ki bi podprl Hamasova dejanja. Ravno nasprotno, parlamentarni odbor za zunanjo politiko je prejšnji teden soglasno sprejel obsodbo napada Hamasa, obe strani pa pozval k spoštovanju mednarodnega prava ter vrnitvi k mirovnim pogovorom, je dejal Golob in izrazil obžalovanje, da se na račun "groze in terorja" nabirajo politične točke s katerekoli strani, saj da je to neodgovorno do civilnih žrtev v Izraelu in Gazi. Fajon je v izjavi za medije poudarila, da ima Palestina pravico do svoje države, a je ob tem ponovila stališče, da sedaj ni pravi trenutek za slovensko priznanje Palestine kot samostojne države.
