Predsedstvo Združenja svetov delavcev Slovenije je ob obravnavi aktualnega Predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, d. v. z., ki je nedavno že prestal tudi prvo obravnavo v Državnem zboru, ocenilo, da je zaradi svoje – pravno in vsebinsko – izrazito sporne zasnove reševanja nastale situacije po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že v osnovi nesprejemljiv. Zato je na predlagatelja, matično delovno telo DZ in vse poslanske skupine DZ naslovilo pobudo za njegov umik iz nadaljnjega zakonodajnega postopka pred drugo obravnavo (v priponki).
Ključni, če ne celo edini cilj predlaganega pristopa k reševanju vprašanj bodočega pravnega in premoženjskega statusa Vzajemne ter njenih sedanjih članov je namreč, kot se zdi, predvsem le "rešitev" premoženja države, konkretno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ustanovitelja Vzajemne, na račun oškodovanja enako močnih premoženjskih interesov zavarovancev kot njenih (edinih) članov. Kar je konceptualno gledano vsekakor zelo problematično z več vidikov in nujno terja temeljit ponovni premislek pred sprejetjem kakršnekoli zakonske rešitve.
Gre namreč za to, da naj bi bila Vzajemna ex lege pretvorjena v običajno delniško družbo prvenstveno zato, da si bo lahko država prek Zavoda dala izplačati svoj ustanoviteljski vložek iz leta 1999, ki ji sicer – vse dokler Vzajemna deluje kot vzajemna zdravstvena zavarovalnica – po zakonu (deveti odstavek 4. člena ZPSPVZZ) ne pripada, ampak ji pripada le v primeru omenjenega statusnega preoblikovanja Vzajemne. Kajti Zavod je v resnici kot ustanovni sklad Vzajemne takrat nanjo prenesel le sredstva garancijskega sklada dopolnilnega zavarovanja, ki so bila sredstva zavarovancev, in ne sredstva Zavoda. Prav nobenega drugega tehtnega razloga sicer ni najti za njeno tovrstno "prisilno" statusno preoblikovanje, ki bo hkrati pomenilo ukinitev edine zavarovalnice v Sloveniji, temelječe na principih vzajemnosti (s preostalimi oblikami prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj bi namreč lahko na teh principih poslovala naprej tudi po ukinitvi dopolnilnih zavarovanj), in njeno pretvorbo v čisto običajno pridobitno gospodarsko družbo.
Paradoksalno pa je, da država – ob tem, ko naj bi bil njen omenjeni delež v Vzajemni v celoti "izplačljiv" – s tem zakonom po drugi strani člane Vzajemne, tj. zavarovance, ki jim bo zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja članstvo formalno ugasnilo, prisiljuje v to, da morajo svoje deleže (kljub njihovi minorni vrednosti, s katero se zagotovo nima prav nikakršnega smisla in se tudi ni mogoče iti kakega resnega pridobitnega delničarstva) obvezno pretvoriti v delnice in sprejeti status delničarjev bodoče Vzajemne d.d. Skratka, država bi "javni interes" za ohranitev Vzajemne in njenih delovnih mest očitno rada reševala izključno na plečih zavarovancev in brez kakršnegakoli lastnega vložka. Kar je seveda povsem nesprejemljiv pristop.
Predsednik ZSDS Vladimir Šega, Maribor
