Med drugim naj bi šlo za izdajo tajnih podatkov, je povedal predsednik komisije Aleš Rezar. Komisija za preiskavo sumov vpletanja politike v delo policije in drugih organov, ki je prejšnji teden zaključila pripravo vmesnega poročila o svojem delu, je tožilstvu po Rezarjevih besedah naznanila sume napeljevanja h kaznivemu dejanju, zlorabe uradnega položaja, ponarejanja uradnih listin, izdaje tajnih podatkov in nevestnega dela.
"Gre za šest posameznikov iz konspirativne skupine Omega, ki jo je Žugelj organiziral za posebne operacije," je povedal predsednik preiskovalne komisije iz vrst Svobode.
Žugelj je urad za preprečevanje denarja vodil v času, ko naj bi ta na podlagi anonimk vpogledal v številne bančne račune v Sloveniji, med njimi tudi račune, povezane s politično izpostavljenimi osebami. Nacionalni preiskovalni urad ga je skupaj z njegovimi petimi tedanjimi sodelavci leta 2023 ovadil zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
"Ogromno dokazov"
Pri početju Žuglja in njegovih sodelavcev bi po Rezarjevih besedah lahko šlo za "največjo zlorabo državnih organov za namen vplivanja na prejšnje volitve", za kar da imajo "ogromno dokazov".
Razlog za vpogled v račune naj bi bila po poročanju medijev namreč želja po diskreditaciji Roberta Goloba in njegovega dela na čelu družbe Gen-I, ki je veljal za pretendenta za premierski položaj. Obenem naj bi podatki pomagali srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću pri diskreditaciji predstavnikov srbske opozicije.
Po današnjem poročanju časnika Delo naj bi bil med osebami, ki jih je preiskovalna komisija zdaj naznanila tožilstvu, tudi Žugelj. Pod njegovim vodstvom naj bi urad zaupne podatke delil tudi s srbsko upravo za preprečevanje pranja denarja.
Rezar slednjega "zaradi varstva osebnih podatkov in interesa preiskave" ni potrdil. Povedal pa je, da so nekateri uslužbenci urada po ugotovitvah komisije opravili službene poti, ne da bi oddali obvezno poročilo o poti, in da je "prišlo do prenosa neke dokumentacije".
