Slovenija ni v politični krizi, se pa nahaja v razmerah povečane politične negotovosti, je danes ob srečanju s predsednikoma Nemčije in Portugalske na Brdu pri Kranju dejal predsednik republike Borut Pahor. O usodi vlade odločata vlada in parlament, to ni v pristojnosti predsednika republike, je še poudaril.
Ocenil je, da je v slovenski politiki dovolj zrelosti in izkušenosti, da je sposobna predsedovanje Svetu EU izpolniti na visoki ravni pričakovanj vseh 27 članic po najboljših močeh.
"Moje videnje vloge v politiki in v teh razmerah zlasti je, da z vlado, ki jo imenuje državni zbor, sodelujem, in seveda da v enaki meri sodelujem tudi z državnim zborom," je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje.
Če bo stanje povečane politične negotovosti trajalo dlje in se bo morda še poglobilo, bo po Pahorjevi oceni toliko bolj pomembno, da "se bomo zavedali naše skupne odgovornosti, ne glede na politične razlike med nami, da smo hkrati odgovorni ne samo za svoj lasten razvoj ampak tudi za vodenje Sveta EU".
Predsednik republike Borut Pahor danes na Brdu pri Kranju gosti nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja in portugalskega predsednika Marcela Rebela de Souso. Predsedniki govorijo o Evropski uniji in izzivih, s katerimi se ta sooča, ter o slovenskem predsedovanju Svetu EU.
Pahor je izrazil upanje, da bo občutek odgovornosti, da Slovenija kot predsedujoča država vendarle usmerja nekatere glavne razprave in sklepe glede skupne prihodnosti, torej tudi naše, prevladal. Za to si bo kot predsednik prizadeval, je poudaril.
Predsedniki Slovenije, Nemčije in Portugalske izpostavili pomen evropske ideje
Evropska ideja je "najboljša stvar", ki se je zgodila evropskemu kontinentu, je na skupni novinarski konferenci vseh treh predsednikov dejal Pahor. Poudaril je, da jo je treba negovati. "Slovenija je proevropska država, ki je pred 30 leti svojo ustanovitev povezala z idejama demokracije in Evrope. To nas mora voditi tudi, ko bomo na čelu sedemindvajseterice," je poudaril v luči bližajočega se slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Slovenija morda vodenje prevzema v času, ko bomo premagali epidemijo covida-19 in se bo vrnilo normalno življenje, je dejal Pahor. Tako tema razprav ne bo samo epidemija covida-19, ampak tudi druge teme, pomembne za prihodnost Evropejcev. Med temi je omenil konferenco o prihodnosti Evrope, zelene in digitalne politike, proces širitve Evropske unije in vlogo EU kot globalnega igralca.
Podnebno problematiko, digitalizacijo, mlade in vlogo EU v svetu je med izzivi prihodnosti in enotnosti unije izpostavil tudi portugalski predsednik Rebelo de Sousa. Te naloge bo Portugalska, ki Svetu EU predseduje trenutno, julija predala Sloveniji, je povedal. Izrazil je prepričanje, da bo slovensko predsedovanje pomembno za Evropo in svet.
Poudaril je, da je bilo v času nemškega in portugalskega predsedovanja Svetu EU narejenih nekaj bistvenih korakov za enotnost v EU. Pri tem je izpostavil sprejetje finančnega svežnja za okrevanje Evrope po pandemiji, izboljšave na področju zdravstva, dogovor o digitalnem covidnem potrdilu ter strinjanje na socialnem področju.
Kot primer enotnosti je finančni sveženj izpostavil tudi nemški predsednik Steinmeier. Sprejet je bil lahko samo zato, ker so nekatere države naredile korak nazaj, je dejal. Če je Evropski uniji uspelo to, se bo uspešno spopadla tudi z bodočimi izzivi, je poudaril. Ob tem je povedal, da niso pomembna samo finančna sredstva, ampak tudi zavezanost evropski ideji. Ta bo EU omogočila, da bo iz krize izšla okrepljena. Evropska ideja po njegovem mnenju ni samo zadeva evropskih institucij, ampak je zadeva vseh držav članic in tudi njihovih državljanov. Ob tem je spomnil, da so države članice tudi v preteklosti pogosto izhajale iz različnih stališč. Vendar pa obstaja okvir, ki omogoči skupno rešitev, je dejal Steinmeier in poudaril, da je vedno potrebna pripravljenost na kompromis.
Portugalski predsednik ostaja v Sloveniji, saj ga bo Pahor v ponedeljek in torek gostil še na uradnem obisku. Kot napovedujejo v predsednikovem uradu, bo tudi osrednja tema njunih pogovorov EU in izzivi, s katerimi se ta sooča v okrevanju po pandemiji ter pri zelenem in digitalnem prehodu. Govorila bosta tudi o dvostranskih odnosih.
