"Vsak korak, ki sem ga v postopku predlaganja kandidata za mandatarja naredila, je bil skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki. Preučili smo različne scenarije," je na X objavila Nataša Pirc Musar. Za utemeljitev, da ne gre za presedan, da torej ni prvič, ko predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja, je navedla ravnanje svojega predhodnika Boruta Pahorja: "Leta 2018 takratni predsednik Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja. Spodaj prilagam njegov dopis, ki ga je poslal v DZ," je objavila in dodala, češ, "na to bi bili lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke, in morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom".
No, v priloženem dopisu vendarle piše, da je Pahor to storil po predpisanih 30 dneh od konstituiranja državnega zbora, in ko sta njegovo (prvo) povabilo zavrnila tako Janez Janša kot Marjan Šarec, predsednica pa je svojo odločitev o nepredlaganju sporočila na polovici tega časa, in to kljub temu, da so v predsedniški palači po ponedeljkovem napovedali novi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin. 30 dni je minule tedne tudi Pirc Musar večkrat omenila, kakor tudi, da ji po njenem mnenju sploh ni treba nikogar predlagati, če nima strinjanja potencialnega mandatarja, oziroma če potencialni mandatar nima zagotovljenih 46 glasov v DZ.
Dozdajšnji premier Robert Golob, relativni zmagovalec parlamentarnih volitev (Svobodo in SDS loči en poslanski mandat), je po srečanju s predsednico v ponedeljek napovedal odhod svoje stranke Gibanje Svoboda v opozicijo (Pirc Musar v soboto: "Relativni zmagovalec volitev mi je dejal, da v teh okoliščinah soglasja za prevzem mandata ne more dati."), predsednik SDS Janez Janša pa ji poslanskih podpisov tudi ni prinesel, češ da se še ne ukvarja s sestavljanjem vlade.
Res pa je tudi, da niti Borut Pahor ni ravnal unikatno, čeprav ima vsaka situacija tudi svoje specifičnosti. Ko je bil predsednik republike Danilo Türk, je leta 2012 za mandatarja najprej predlagal Zorana Jankovića, ki pa v državnem zboru ni bil izvoljen. Nato pa v drugem krogu Türk ni predlagal Janeza Janše, obenem pa je ugotavljal, da ga bodo očitno predlagali poslanci nastajajoče koalicije. "Ta možnost je seveda popolnoma legalna, je predvidena v 111. členu Ustave Republike Slovenije," je takrat zaključil Türk.
Kandidaturo Janeza Janše za mandatarja je nato vložilo 50 poslancev strank SDS, Liste Gregorja Viranta, SLS, Desus in NSi. Na tajnem glasovanju je bil v DZ potrjen z 51 glasovi za in je lahko začel uradno sestavljati vlado.
To o volitvah predsednika vlade določa slovenska ustava
Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, če ni s to ustavo drugače določeno. Glasovanje je tajno.
Če kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je bilo v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v oseminštiridesetih urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošča za izvolitev večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.
Če tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
