SLOVENIJA

Predlog Evropske komisije o mehanizmu o omejitvi cen zemeljskega plina še brez podpore

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jozef Sikela, Bojan Kumer in malteška ministrica za energijo Miriam Dalli na zasedanju, ki je prineslo razgreto razpravo okoli omejitev cen plina.  
EPA

Ministri držav članic EU, pristojni za energijo, so v Bruslju razpravljali o ukrepih zoper energetsko draginjo, med drugim o predlogu Evropske komisije glede mehanizma za omejitev cen zemeljskega plina, ki je sprožil precej polemike med državami članicami.

Čeprav je evropska komisarka za energijo Kadri Simson ob predstavitvi mehanizma povedala, da je ta plod dolgega procesa, v katerem naj bi komisija tesno sodelovala z državami članicami, pa se je že pred zasedanjem Sveta EU za energijo pokazalo, da ima več držav članic okoli tega številne pomisleke, med njimi tudi Slovenija.

Češki minister za industrijo in trgovino Jozef Sikela, ki je vodil zasedanje, je po koncu dolge razprave povedal, da države članice EU vnovič pošiljajo jasno sporočilo enotnosti. A dodaja, da še ni čas za odpiranje šampanjca, ki ga bodo po njegovih besedah začasno postavili v hladilnik. Sikela je razpravo o korekcijskem mehanizmu označil za razgreto, a bo ta po njegovih besedah služila kot začetna točka za dogovor, ki ga želijo doseči na naslednjem zasedanju, to bo predvidoma 13. decembra. Pri tem izpostavlja, da so se pa ministri strinjali okoli vsebine glede skupnih nabav, solidarnostnih ukrepov in pridobivanju dovoljenj za projekte obnovljivih virov energije ter da okoli teh vprašanj več ni potrebna razprava.

Kot smo že poročali, bi bila po predlogu, ki ga je ta teden predstavila Evropska komisija, cena zemeljskega plina omejena na 275 evrov za megavatno uro pri terminskih pogodbah za mesec naprej. Mehanizem bi se sprožil avtomatsko ob izpolnitvi dveh kriterijev: cena plina za mesec naprej bi morala biti dva tedna višja od 275 evrov za megavatno uro, hkrati pa bi cene zemeljskega plina morale biti za 58 evrov višje od referenčnih cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v desetih zaporednih dneh znotraj omenjenih dveh tednov. Mehanizem naj bi se začel uporabljati z začetkom leta 2023.

"Naše odločitve v preteklih mesecih so botrovale k stabilizaciji trgov, zato moramo še naprej delovati enotno in biti pri tem dosledni. Če smo uspeli doreči kapico na tržne prihodke na 180 evrov za megavatno uro, potem bi morala biti višina zamejitve cene plina bistveno nižja od predlagane, način zamejitve pa enostavnejši," je po zasedanju povedal slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Kot so še sporočili z ministrstva, Slovenija zagovarja cenovno omejitev za vse produkte, ne samo za mesec vnaprej, ob tem pa uporabo mehanizma na vseh evropskih borzah. Do predloga je bilo sicer kritičnih 15 držav članic, je ob prihodu na zasedanje povedal italijanski minister za okolje in energetsko varnost Gilberto Pichetto Fratin.

Tako Sikela kot Simsonova kljub različnim pogledom držav članic izražata prepričanje, da bo decembra možno doseči dogovor. O mehanizmu za korekcijo cen, ki po mnenju Simsonove več ne odražajo tržnih razmer, med drugim pravi, da ga je možno v vsakem trenutku ukiniti, če bi se izkazalo, da ogroža oskrbo držav članic z energenti.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?