
Foto: Andrej PETELINŠEK
Na sobotnem kongresu v Sežani bodo v Levici potrjevali novi program stranke in volili novi svet stranke. To bo hkrati tudi prvi korak v volitve izvršnega odbora in koordinatorja stranke, ki bodo sledile v približno dveh tednih po kongresu. Da bo spet kandidiral za omenjeno funkcijo, že napoveduje Luka Mesec, ki ta položaj zaseda od junija 2017. Ali bo imel protikandidate, za zdaj ni znano, je pa po navedbah Mesca "zanimanje za svet stranke ogromno".

Foto: Robert BALEN
Postali so podobni drugim
"V času Janševe vlade so v Levici na neki točki postali veliko bolj podobni preostalim levim opozicijskim strankam. Ker so morali začeti sodelovati z njimi, so mogoče nekoliko potegnili zavoro in dali svoja odločna stališča na stran. V KUL so odigrali drugačno vlogo, ker so videli, da je to, kar se je zgodilo v slovenskem političnem prostoru z aktualno vlado, veliko slabše v primerjavi s predhodnimi levosredinskimi vladami. Njihova vloga je pomembna tudi zato, ker bodo pri sestavi naslednje vlade verjetno jeziček na tehtnici oziroma koalicijski partner, s tem pa bodo seveda doživeli neko transformacijo svojih programskih stališč in ideoloških prepričanj. Tega, kar v osnovi zagovarjajo, ne morejo uresničiti skozi izvršno vejo oblasti, ampak je njihov program veliko lažje uresničevati, če so zunaj političnega mainstreama," meni politolog Alem Maksuti.
Poudarek tudi na zeleni politiki
Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je Levica dobila devet poslancev ali tri več kot na volitvah leta 2014, ko se je kot koalicija Združena levica prvič prebila v državni zbor. Poslansko skupino in stranko je sredi lanskega marca zapustil Franc Trček in se nato pridružil poslancem SD. Levica, ki nagovarja tudi najšibkejše družbene skupine in volivce, ki se zavedajo vseh anomalij liberalnega kapitalizma, želi po besedah Mesca na kongresu med drugim "postati stranka, ki bo oblikovala okvir zelene politike v Sloveniji".

Foto: Robert BALEN
Ena od prvih potez stranke po preboju v parlament je bila tudi uvedba parlamentarne preiskovalne komisije o gradnji TEŠ 6. "Bili smo prva stranka, ki je izpostavila problem v Anhovem, ki se je borila proti frackingu v Prekmurju. Bili smo proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri in to smo tudi izključili iz koalicijske pogodbe z vlado Marjana Šarca leta 2018," razlaga Mesec in poudarja, da so aktivno sodelovali tudi pri zbiranju podpisov za referendum o zakonu o vodah.
Na vprašanje, ali je to njihov odziv na novo zeleno stranko, ki jo je nedavno ustanovil nekdanji okoljski minister v Šarčevi vladi Jure Leben, Mesec odgovarja: "Na kongresu bi radi poudarili, da smo vedno bili tudi zeleni in da smo v zadnjih sedmih letih, odkar smo v parlamentu, delovali kot edina zelena stranka."
Volitve si želijo čim prej
V državnem zboru jasne večine trenutno nimata ne koalicija ne opozicija, v zraku visi tudi možnost predčasnih volitev. Mesec pravi, da bi si v Levici volitev želeli čim prej in ne šele v začetku leta 2022, kot je predlagal vodja poslancev SD Matjaž Han:
"Mene ne skrbi, da aktualna vlada ne bi pustila pečata Slovenije v EU, skrbi me ravno obratno, da bomo pečat dobili, ampak da bo ta pečat kot žig z razbeljenim železom, ki se ga še dolgo ne bomo znebili oziroma bo morala Slovenija nekajkrat zamenjati kožo, da bo Evropa pozabila, kaj smo leta 2021 med predsedovanjem počeli, če ta vlada ostane."

Foto: Robert BALEN
O združevanju z drugimi strankami ne razmišljajo, vendar pa Mesec meni, da bi bilo pred volitvami smiselno razmišljati o predvolilnem dogovoru, da bi se izognili zmedi: "Ne govorim o koaliciji v smislu, da bi si med seboj razdelili volilne okraje ali karkoli podobnega, ampak kot zelo jasen dogovor med strankami, da bomo postavili vlado in s tem dali zelo jasen signal volivcem, da če volijo kogarkoli od nas, to pomeni, da volijo ekipo, ki bo postavila alternativo trenutni vladi."
Po njegovi oceni bo namreč na volitvah kar nekaj novih strank, ki jih premier in prvak SDS Janez Janša "ustanavlja kot satelite, zato da bi ustvaril zmedo". "Z oblikovanjem predvolilnih koalicij bo treba pokazati, kdo predstavlja en blok in kdo predstavlja drugi blok, in na podlagi tega, kateri blok bi volili, bi se potem oblikovala vlada," pojasnjuje koordinator Levice.
Brez Levice ne morejo dobiti volitev
Matjaž Hanžek, ki je leta 2017 zapustil poslance Levice in postal nepovezani poslanec, pojasnjuje, da stranka ne more uresničiti vseh svojih idej, ker je v državnem zboru omejena z drugimi političnimi silami. "V parlamentu je treba včasih tehtati med slabimi in še slabšimi možnostmi, jaz bi na nekih točkah za razliko od njih potegnil še bolj radikalno," pravi Hanžek. Ob tem ocenjuje, da levoliberalna struja na naslednjih parlamentarnih volitvah ne more zmagati brez Levice. "To pomeni, da z njimi ne bodo mogli več tako pometati, kot so do zdaj. Na drugi strani pa bo morala biti tudi Levica bolj trda in ne bo smela čakati na pet ali šest požrtih obljub in dogovorov, da bo rekla hvala lepa, ampak mora to storiti že pri prvi požrti obljubi," poudarja nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic.
Svoji identiteti se ne bodo odrekli
Levica je prejšnjo Šarčevo vlado dobro leto dni podpirala kot zunajkoalicijska partnerica, v takratni desni opoziciji so ji očitali celo nadkoalicijski položaj. Nekaj mesecev po tem, ko je njegova manjšinska koalicija izgubila podporo Levice, je Šarec odstopil. Če bo po naslednjih volitvah prišlo do oblikovanja nove leve vlade, so, kar se tiče Levice, "tokrat razmere zrele za polnopravno sodelovanje", pravi Mesec, a hkrati dodaja, da se antisistemski in protikapitalistični noti ne bodo odrekli. Da je stranka zmožna sodelovati, sklepati kompromise in se obnašati državotvorno, so po njegovih besedah pokazali že znotraj KUL.
"Z oblikovanjem predvolilnih koalicij bo treba pokazati, kdo predstavlja en blok in kdo predstavlja drugi blok"
Da si četverica strank zaradi razlik sicer zna hitro skočiti v lase, kaže tudi izjava poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je poslancem SD oktobra lani ob sprejetju zakona o obrambi očital "kolaboracijo s fašistoidno Janševo vlado". Mesec pojasnjuje, da se za neprimerne izjave običajno javno opravičijo in se o njih pogovorijo, a da posamičnih zdrsov v opoziciji ne moremo primerjati s tem, kar počne aktualna vlada. "V tem primeru so provokacije, ustvarjanje škandalov in razdvajanje ljudi dobesedno politična strategija. Tam podžiganje sporov, nižanje standardov in zdraharstvo niso napaka, pač pa modus operandi," meni Mesec.