Na Brdu pri Kranju poteka dvodnevni, že 25., posvet slovenske diplomacije, ki ga vodi minister za zunanje zadeve Anže Logar. Kot so zapisali v zunanjem ministrstvu, je posvet, ki se ga udeležujejo vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavniki ministrstva, tokrat "časovno umeščen v zadnji mesec pred prevzemom polletnega slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU)". Danes je udeležence poleg Logarja nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Jutri jih bo premier Janez Janša.
Zahodni Balkan
Minister Logar je med najpomembnejšimi tematikami predsedovanja po poročanju STA izpostavil konferenco o prihodnosti EU ter o napredovanju držav Zahodnega Balkana na poti v EU, predvsem pa začetek pogajanj o članstvu s Severno Makedonijo. Logar je analiziral tudi opravljeno delo od zadnjega posveta septembra lani: "Kljub pandemiji smo nadaljevali intenzivno zunanjepolitično dejavnost, vključno z vrsto fizičnih obiskov doma in v tujini." Posebej je izpostavil redna srečanja v formatu C5, ki ga sestavljajo še Avstrija, Češka, Slovaška in Madžarska. Na multilateralni ravni je omenil podnebno konferenco v Glasgowu, ki bo potekala prav v času slovenskega predsedovanja. Med izzivi, ki slovensko diplomacijo čakajo že v kratkem, je Logar izpostavil uveljavitev digitalnega covidnega potrdila in poenotenje ukrepov na mejah. Analiziral je odnose s sosedami in poudaril, da so bili v ospredju predvsem gospodarski odnosi in razvoj infrastrukturnih povezav. Posebej je izpostavil pobudo za skupno upravljanje Jadrana.
gray}163819{/infobox-gray}
Predsednik Pahor je na posvetu pozval h krepitvi proevropskih idej. Kako neki se bo razpletla notranjepolitična zgodba, pa Pahor ni želel komentirati. Pa vendar: "Prizadeval si bom - ker predsedovanja ni mogoče prestaviti na drug čas - da to priložnost v času, ko covid-19 nekako pojenja in se vrača tradicionalna, živahna diplomatska in politična aktivnost, predsedovanje opravimo z neko zrelostjo, sodelovanjem in odgovornostjo." V luči 30. obletnice vzpostavitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti je predsednik spomnil tudi, da je bila ideja o samostojni državi vseskozi povezana z demokratično evropsko idejo: "Ne gre za to, da bi se v EU utopili, ampak nasprotno, da bi EU izkoristili za to, da svojo nacionalno in druge identitete okrepimo."
Razlogi neudeležbe
Naj vendar dodamo, da je na posvetu posebni tuji gost letos umanjkal. Še lani septembra je bil to francoski zunanji minister Jean-Yves le Drian. Dobro se ga spomnimo po napotku, da naj se Slovenija raje zavzema za suverenost EU kot celote. Smo pa na Večeru slišali, da je bil tudi letos na posvet vendarle povabljen, kot veleva tradicija, še tuji gost. To naj bi bil nizozemski zunanji minister Stef Blok. Ampak je mož udeležbo šele pred nekaj dnevi odpovedal. Lahko samo ugibamo, ali zavoljo pandemije covida-19 ali, huje, zavoljo slovenskega nastrojenja do tako imenovanih jedrnih držav EU in Janševega nagiba k višegrajski skupini. Pojasnilo, ki smo ga neuradno dobili, pa je, da Bloka na Brdo ni zavoljo osebnih razlogov.
Konservatini dnevnik zoper Janšo
Nemški konservativni dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung piše o vpletenosti slovenskega premierja Janeza Janše v spore z domačo opozicijo, nekaterimi domačimi in tujimi mediji ter z evropskimi institucijami. Omenja proteste in kritike, ki Janši očitajo spodkopavanje demokratičnih temeljev, kot sta svoboda medijev in neodvisnost sodstva. Za zgled naj bi služila Madžarska. A časnik meni, da je politični položaj Janše drugačen. Čeprav je njegova SDS z volitev leta 2018 izšla kot najmočnejša stranka, je s 26 odstotki daleč od večine, kaj šele od madžarske dvotretjinske. Časnik še analizira situacijo v parlamentu, kjer da vlada pat položaj: preveč poslancev, ki nimajo interesa za predčasni konec mandatnega obdobja. Kot glavno točko spora pa navaja medije, ker želi vlada na novo razdeliti javna sredstva z namenom pretrgati "stare leve naveze". Po mnenju kritikov pa gre preprosto za brzdanje neodvisnih medijev, še zapiše FAZ in doda, da je spor eskaliral zaradi Slovenske tiskovne agencije, ki ji je vlada ustavila dotok denarja. FAZ poznavalsko dodaja, da ostrih napadov niso deležni le domači kritiki, temveč tudi tuji. In navede očitke Janše na račun dvojice novinarjev portala Politico in nemškega ARD, njegov spor z Evropskim parlamentom in grajo glavne evropske tožilke Laure Kövesi zaradi delegiranih tožilcev. (sta)
Vsekakor slovenski diplomati na posvetu dobivajo še zadnje napotke glede predsedovanja, za katero na ministrstvu zatrjujejo, da je Slovenija nanj "dobro in celovito pripravljena, nanj tudi gleda kot na veliko priložnost za krepitev slovenske vloge, prepoznavnosti in ugleda v širši mednarodni skupnosti". "Skladno s tem je glavnina razprav na posvetu usmerjena v evropske teme, hkrati pa poteka še širša razprava o obdobju po predsedovanju in o globalnih izzivih v mednarodni skupnosti," so dodali.
Povejmo še, da kani biti osrednji dogodek predsedovanja oktobrski neformalni vrh EU-Zahodni Balkan. Pomemben bo tudi blejski strateški forum v začetku septembra. Slovenska diplomacija upa, da se ga bodo udeležili predsedniki vseh evropskih institucij ter voditelji najpomembnejših držav EU. Tako bi skupaj s Slovenijo dali odločilen prispevek ali vsaj pospešek k razpravi o prihodnosti Evrope.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
