
Pošta Slovenije je po tem, ko jo je moral zapustiti dolgoletni generalni direktor Boris Novak, tako rekoč brez kompetentne uprave in operativnega nadzornega sveta. Novak je po tem, ko naj bi mu bili kadroviki SDS sporočili, da je oplel v DUTB in kasneje še v Pošti Slovenije, vrnil člansko izkaznico Janševe stranke. Člana uprave Andrej Rihter in Vinko Filipič sta morala, čeprav v končni instanci sporazumno, prav tako oditi. O tem smo v Večeru že pisali.
Si bosta upravo Pošte razdelili SDS in SMC?
Kaotičnemu in napetemu stanju primerno tečejo zakulisni boji za prevlado v Pošti, v kateri naj bi si pot v upravo trasiral pomočnik poslovodstva Pošte Slovenije Martin Mlakar, sicer član SDS. Po neuradnih informacijah ima predvsem močno zaslombo Stanislava Petka. O zakulisnem dogajanju v Pošti in o prizadevanjih Martina Mlakarja je najprej pisal Požareport. Tudi naši viri blizu Pošte so nam to ime potrdili, pri čemer ugibajo še o enem kandidatu za upravo, in sicer Ivanu Novaku, ki je leta 2017 sporazumno odstopil s funkcije direktorja Rail Carga Carrier in s funkcije prokurista Rail Carga Croatia. Dotlej je bil pomemben igralec v slovenskem železniškem prometu, njegov nenadni odstop pa naj bi bil povezan z nenavadnimi okoliščinami.
Kot je znano, je vlada Mlakarja imenovala tudi v nadzorni svet Luke Koper, ki mu predseduje Janšev odvetnik Franci Matoz in ki je v upravnem odboru DUTB zamenjal nekdanjega generalnega direktorja Pošte Borisa Novaka. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, je Mlakar sedel tudi med nadzorniki Slovenske tiskovne agencije, v Pošti pa je bil aktiven tudi že v času izdajanja in distribuiranja brezplačnikov za potrebe predvolilne kampanje SDS leta 2008.
Lani preko 410 milijonov evrov prihodkov
Pošta Slovenije je v lanskem poslovnem letu, ki ga je v pretežni meri zaznamovala epidemija covida-19, ustvarila 5,2 milijona evrov čistega dobička, kar je več od načrtovanega v rebalansu poslovnega načrta. Prihodkov je bilo za 410,7 milijona evrov, kar je za šest odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Dve petini prihodkov prispevajo pisemske storitve. Sledijo prihodki od logističnih storitev s 37,3-odstotnim deležem, na kar je vplivala priključitev družbe Intereuropa v Skupino Pošta Slovenije. Za investicije je bilo lani namenjenih 22 milijonov evrov. "V prvem polletju letošnjega leta Skupina Pošta Slovenije presega načrtovane rezultate za to obdobje. Za leto 2021 je načrtovana nadaljnja zmerna rast prihodkov ob upoštevanju postopnega umirjanja epidemije, predvidevamo, da bomo načrtovan plan dosegli," napovedujejo v Pošti Slovenije.
Glede na to, da se je po odstopu Francija Miheliča Nova Slovenija umaknila iz te poštne kadrovske in poslovne godlje, večina kadrov preko niti, ki jih vleče generalni tajnik Borut Dolanc, pripada SDS, medtem ko Požareport omenja še Aleksandra Svetelška. Tega naj bi bili preko Izidorja Krivca iz Celjskih mesnin lansirali v SMC Zdravka Počivalška. V nadzornem svetu Pošte sedijo še Ervin Renko (SDS), Matjaž Fortič in Tomaž Kostanjevec. Slovenski državni holding po odstopu predsednika Francija Miheliča (NSi) in člana Aleša Buležana (Desus) že išče dva nova nadzornika.
Kokot ima vsaj dve težavi
Medtem naj bi se začasni generalni direktor Tomaž Kokot, ki ima ta mandat do aprila prihodnje leto, kot pravijo naši viri, najbolj ukvarjal s čiščenjem kadrov, ki ne sledijo Dolančevi kadrovski struji. Ob prizadevanju za zeleno mobilnost se je lotil tudi nabave službenega vozila Volkswagen ID.4, vrednega okoli 45.000 evrov, do katerega po veljavnih aktih in pravilnikih Pošte naj ne bi bil upravičen. Kokot namreč še nima soglasja nadzornega sveta in pogodbe za generalnega direktorja, saj ne izpolnjuje pogoja petih let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah. Notranja revizijska komisija nadzornega sveta naj bi zato ta nakup vzela pod drobnogled.
5,2
milijona evrov čistega dobička je imela lani Pošta Slovenije
Nadzornike Pošte trenutno vodi namestnik predsednika Ervin Renko. Ta nam je na vprašanje o reviziji nakupa službenega avtomobila odgovoril, da nadzorni svet Pošte Slovenije informacij o obravnavi konkretnih zadev ne more posredovati. "Glede pravice do uporabe službenega vozila pojasnjujemo, da imajo člani poslovodstva pravico do stalne uporabe službenega vozila srednjega ali višjega razreda v službene in zasebne namene, pri čemer je dodelitev vozila članu poslovodstva v pristojnosti nadzornega sveta," pojasnjuje Renko.

Kdo je smel podpisovati odpovedi in kdo ne
Po naših neuradnih informacijah se nadzorniki trenutno ukvarjajo še z vsaj tremi odpovedmi delovnega razmerja in njihovimi morebitnimi finančnimi posledicami za Pošto. Kokot je namreč odpustil svetovalca poslovodstva Franca Predikako, vodjo varnosti Andreja Masla in Uroša Fonoviča. Pri tem naj bi bil kršil pravila kaskadnega pooblastila za podpisovanje pomembnih listin. Ta predvidevajo, da morata odpoved delovnega razmerja podpisati dva člana poslovodstva, Kokot pa je pri zasledovanju svojih kadrovskih ciljev obšel tako Rihterja, ki naj bi bil takrat še na delovnem mestu, kot tudi Vesno Kos Tomažič in Karmen Lebe, ki sta kaskadno pred tretjim podpisnikom, Martinom Mlakarjem. Ta naj bi bil takrat celo na dopustu in naj bi bil podpis prispeval elektronsko.
Odvetnik Tomaž Osolnik, ki zastopa Franca Predikako, nam je dejal, da je pravno mnenje ljubljanske pravne fakultete v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa o razrešitvi poslal nadzornemu svetu Pošte Slovenije in poslovodstvu. Pravno mnenje, kot pravi, pritrjuje kršitvam določb Obligacijskega zakonika, ravnanje pomočnika poslovodstva (podpisnika Martina Mlakarja, op. a.) pa da "ima tudi znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena Kazenskega zakonika". Renko pa v imenu nadzornikov Pošte ni mogel posredovati informacij o obravnavi odpovedi, o katerih smo ga spraševali.
Odvetnik Osolnik je na Pošto Slovenije naslovil tudi zahtevo za hrambo in zavarovanje video posnetkov v nadzornem sistemu Pošte Slovenije za 17. avgust 2021 od 8. do 18. ure, ker naj bi obstajal sum odtujitve ali uničenja teh posnetkov. Na vprašanje, ali Pošta razpolaga z omenjenimi posnetki, pa je Renko odgovoril pritrdilno.