Ko se cene nepremičnin dvigujejo, bi pričakovali tudi več živahnosti na trgu. A pri poslovnih nepremičninah v Sloveniji velja ravno obratno: dražje so, kupcev pa ni bistveno več. Trg tako ostaja ujet med rastjo cen in zadržanostjo investitorjev, kar potrjujejo tudi aktualni podatki Statistični urad Republike Slovenije (Surs).
Lansko leto je bilo obdobje zmerne rasti cen poslovnih nepremičnin, ki je sledilo izrazitemu skoku v letu 2024. Obseg trgovanja se je sicer nekoliko povečal, vendar ostaja nizek in še vedno precej pod ravnmi iz obdobja pred epidemijo. Na letni ravni so se poslovne nepremičnine, kot navajajo na uradu, podražile za 8,5 odstotka, kar je skoraj polovico manj kot leto prej. Najizraziteje so se podražili trgovski in storitveni lokali, in sicer za 15,3 odstotka. Po drugi strani so cene pisarn, ki so v letu 2024 močno poskočile, tokrat zrasle precej počasneje - za le 1,2 odstotka.
Dolgoročni trendi ostajajo stabilni. Od leta 2015 so pisarne praviloma beležile hitrejšo rast cen kot lokali. Ob koncu leta 2025 so bile cene pisarn za 76 odstotkov višje kot leta 2015, medtem ko so se cene lokalov povečale za skoraj 66 odstotkov.
Poslovne nepremičnine so se lani podražile za 8,5 odstotka
Ponudbe je veliko, kupcev manj
Dodatno sliko razkriva aktualna ponudba na portalu Nepremičnine.net, kjer je na voljo več sto poslovnih nepremičnin po posameznih regijah. Na Gorenjskem je trenutno objavljenih približno 330 oglasov, v Podravski regiji okoli 260, medtem ko Ljubljana in obalno-primorska regija prav tako beležita več sto aktivnih ponudb.
Med najdražjimi trenutno oglaševanimi poslovnimi nepremičninami sta tudi dva večja kompleksa, ki ponazarjata vrh cenovnega razreda na trgu. V poslovni coni Stara Vas v Velenju se prodaja sodoben poslovno-proizvodni objekt v velikosti skoraj 6.000 kvadratnih metrov na zemljišču, velikem več kot 7.500 kvadratnih metrov, z izklicno ceno približno 6,4 milijona evrov. Še višjo ceno dosega obsežen poslovni kompleks v Limbušu pri Mariboru, kjer lastniki za več kot 30.000 kvadratnih metrov površin pričakujejo približno 8,5 milijona evrov. Takšni oglasi kažejo, da so cenovna pričakovanja prodajalcev v vrhu segmenta še vedno zelo visoka.
Kljub dokaj dobri ponudbi se številni objekti prodajajo dlje časa, kar kaže na previdnost kupcev in razkorak med pričakovanji prodajalcev ter dejansko kupno močjo na trgu. A slika ni enoznačna. Po besedah Zarje B. Mavec, vodje nepremičninske agencije Inalbea Real Estate, je največ povpraševanja po skladiščnih objektih, opazen pa ostaja tudi stabilen interes za pisarniške prostore.
"Trg v Ljubljani in okolici je trenutno izrazito podhranjen, saj razpoložljiva ponudba ne sledi povpraševanju. Uporabniki iščejo sodobne, funkcionalne objekte z dobrimi prometnimi povezavami, ki omogočajo učinkovito logistiko in širitev dejavnosti," pojasnjuje. Da se danes prodajajo predvsem sodobni in moderno urejeni poslovni prostori, ponudba na trgu v Mariboru pa temu ne sledi, ocenjuje Mojca Žižek Mesarec, vodja nepremičninske družbe Galea nepremičnine.
Trg ostaja šibek kljub rahlemu okrevanju
Kljub rasti cen trg že več let zaznamuje upadanje prometa. Najnižjo točko je dosegel leta 2024, lani pa se je sicer nekoliko pobral. Število prodaj in skupna vrednost sta se povečala za približno četrtino, skupna uporabna površina prodanih nepremičnin pa za tretjino, navajajo pri Sursu.
Toda aktivnost ostaja skromna – trgovanja je še vedno približno za polovico manj kot pred epidemijo covida-19.
Rast cen se je po podatkih Surs nadaljevala tudi proti koncu leta. V četrtem četrtletju 2025 so bile cene poslovnih nepremičnin za 7,2 odstotka višje kot v prejšnjem četrtletju. K skupnemu dvigu so največ prispevale cene pisarn, ki so se zvišale za 9,6 odstotka, medtem ko so cene trgovskih in storitvenih lokalov narasle za 5,1 odstotka.
Število prodanih poslovnih nepremičnin je tudi v zadnjem četrtletju ostalo nizko, kar potrjuje, da trg kljub rahlemu izboljšanju še vedno čaka na jasnejši preobrat.
