Vlada je predlog sklepa o nedopustnosti referenduma sprejela v ponedeljek, saj se novela po njenem mnenju nanaša na vsebino, glede katere v skladu z ustavo razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten.
Temu so pritrdili tudi nasprotniki referenduma v poslanskih vrstah, ki so se v predstavitvi stališč poslanskih skupin sklicevali na predpise, ki prepovedujejo referendum o zakonih o izvrševanju proračuna. Znova so pozdravili tudi rešitve, ki jih prinaša novela, tudi, da omogoča izpolnjevanje obveznosti Slovenije na obrambnem področju. Za sklep so tako glasovali v vrstah SDS, NSi in SMC, ter poslanci SNS in DeSUS in poslanca narodnosti.
Novela zakona o izvrševanju proračuna namreč določa, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti iz proračuna ne veljajo pogodbe za investicije na podlagi posebnega zakona, pač pa predvidene s splošnim dolgoročnim programom opremljanja in razvoja SV ter srednjeročnim obrambnim programom za njegovo izvedbo.
V preostalih opozicijskih skupinah pa so se v razpravi večkrat oprli na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je, kot je dejal poslanec SD Dejan Židan, opozorila, da je "podtakniti" nekaj v zakon o izvrševanju proračuna, kar tja ne sodi, neustavno. "To je napad na ustavno sodišče," sta se strinjala Židan in vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.
Zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju tudi izpostavila, da novela po vsebini ne predstavlja zakona, od katerega bi bilo neposredno odvisno izvrševanje proračuna, saj ni bila sprejeta hkrati s proračunom ali njegovim rebalansom in s proračunom ne tvori neločljive celote, ki bi šele omogočala njegovo izvrševanje. Opozorila je še, da bi moral biti predlog sklepa o nedopustnosti referenduma prepričljivo obrazložen, tako pa je omejena na ponavljanje uvodnih navedb iz vsakoletnih predlogov zakonov za izvrševanje proračuna.
Od poslancev Levice, ki so že napovedali, da bodo sklep izpodbijali na ustavnem sodišču, ter poslancev LMŠ, SD in SAB je bilo tako slišati več očitkov vladi in koaliciji, da so v novelo podtaknili določbe, ki tja ne sodijo, še več, da so s tem obšli odločitev ustavnega sodišča.
Levica in SD sta namreč že po sprejetju zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od letos do leta 2026 v DZ vložili dovolj podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Koalicijska večina je nato le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma, ustavno sodišče pa je pozneje izvajanje zakonske podlage za dolgoročnejše vojaške investicije zadržalo do končne odločitve o ustavnosti zakona.
