Državni zbor je potrdil novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, s katero se bo potrošnikom zagotovilo večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo namreč lahko makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.
Banka Slovenije je doslej pri makrobonitetnih ukrepih upoštevala zakon o izvršbi in zavarovanju, ki za določitev nujnih življenjskih stroškov uporablja minimalno plačo, kot nujne življenjske stroške pa določa 76 odstotkov bruto minimalne plače. Ker se z vsakokratnim dvigom minimalne plače poveča tudi znesek, ki mora kreditojemalcu ostati na bančnem računu po plačilu obroka kredita, se hkrati pomembno zniža kreditna sposobnost prebivalcev. V skladu s sprejeto novelo zakona se bo to spremenilo. Banka Slovenije bo lahko omejitve glede posojil prilagajala neodvisno od zakona o izvršbi in zavarovanju in neodvisno od sprememb višine minimalne plače. Določila bo torej lahko tudi drugo merilo za presojo zneska, ki mora na mesečni ravni ostati kreditojemalcu. Med možnimi merili je denimo ocena nujnih življenjskih stroškov.
Vlada je spremembe zakona pripravila, potem ko se je z letošnjim januarjem minimalna plača zvišala s 1074,43 evra na 1203,36 evra bruto. S tem se je znesek, ki mora potrošniku ne glede na višino dohodka ostati po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb, povečal z 816,57 evra na 914,55 evra. To je zmanjšalo kreditno sposobnost kreditojemalcev, predvsem tistih s prihodki, nižjimi od povprečne plače.
Sprejeta novela zakona o tujcih
Poslanci so s 45 glasovi za in 31 glasovi proti podprli novelo zakona o tujcih, ki ohranja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za družine tujcev.
Novela odpravlja administrativne ovire pri zaposlovanju tujcev in omogoča hitrejše vodenje postopkov izdaje in vročanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi, so sporočili iz vlade.
Poslanci so že na ponedeljkovi seji matičnega odbora DZ sprejeli dopolnilo, ki določa 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe spremenjenih določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje. Kot novi datum začetka je v predlogu novele določen 1. november 2024.
Predlog Levice, da bi se člen, ki uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na stopnji A1 za pridobitev dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine, v celoti črtal, so poslanci zavrnili s 63 glasovi proti in 5 glasovi za. S 5 glasovi za in 63 glasovi proti so zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta.
Poslanska skupina koalicijske Levice je v skladu z napovedjo glasovala proti noveli zakona.
Poslanci so zavrnili tudi vsa predlagana dopolnila stranke SDS.
Z novelo se zgolj odpravlja nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance. Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti, pač pa tu še naprej veljajo obstoječe omejitve. Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.
DZ je novelo zakona sprejel soglasno s 77 glasovi. V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce bolj dostopna. "Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost," je dejal Soniboj Knežak (SD). "Zakon je dobronameren," je menil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.
