
Posebna čast je, ko te tako nagradi tuja država, v katero si prišel kot tujec, potem ko so ji ta teden v Ljubljani, v rezidenci avstrijske veleposlanice, izročili visoko avstrijsko državno odlikovanje, častni križ za znanost in umetnost prvega reda, ponosna povzame čestitko svojega luksemburškega zobozdravnika. Neposredna prav toliko, kot ko v svoj CV napiše: "Sem Verica Trstenjak, Prlečka, Slovenka, Evropejka, oseba, ki je pripravljena strokovno, pridno in pošteno delati." Neposredna, ko hvali in ko graja. "Žal smo zaradi covida morali podelitev opraviti v strogih pogojih, samo štirje navzoči. Veste, v tujini so pravila zato, da se spoštujejo, ne zato, da se kršijo. Samo za fotografijo smo stopili skupaj." Nagrade so dokaz za to, da delaš prav, čeprav ne zmaguješ vedno. To je njen pogled. Odlikovanje s podpisom predsednika Republike Avstrije Alexandra Van der Bellna je prevzela po vrnitvi z Dunaja s sinom, ki se mu bo gimnazija nadaljevala šele junija. Veseli jo, pove, da ga je dobila objektivno, brez zvez in poznanstev.
Knjiga o človekovih pravicah je napisana
Avstrija je ob Nemčiji država, ki je nanjo najbolj vplivala, "poleg moje domovine seveda". Sedem koronatednov je bila doma, na svojem dunajskem naslovu, in med drugim online profesorica. Dovolj dolgo, da suvereno govori tudi o pravnih okvirjih covidukrepov, medtem ko čaka na skorajšnji izid svoje nove knjige o človekovih pravicah, do konca jo je napisala v koronaizolaciji. O omejevanju človekovih pravic v koronačasu takole pravi: "Gre za varovanje zdravja. To spada med človekove oziroma temeljne pravice in zaradi varstva te pravice je možno omejiti druge, kot so svoboda gibanja, združevanja, zasebnosti ..." A pod strogimi pogoji, legalistka, kot je, takoj doda: "Omejitve morajo biti sorazmerne. Ko gre za trk več pravic, pa je treba presojati o pravičnem ravnotežju. Na koncu so to sodišča, nacionalna in na koncu evropsko."
V koronačasu smo videli, da potrebujemo državo. A državni organi brez državljanov ne zmorejo uresničiti ciljev
"Mi vemo, da ste vi najboljši, ampak ..."
"Mene ustavno sodišče ne zanima (več)," da vedeti, ko v domovini teče še en kadrovski postopek pod vodstvom predsednika republike za mesto ustavnega sodnika in je občutek, da smo precej daleč od časov, ko je bila ta institucija sveta. Precej daleč od časov samih pravnih in moralnih avtoritet na ustavnem sodišču. Kar je pač skrbi vredna ugotovitev. Politično kalkuliranje (tudi) za temi kadrovanji (predlaga šef države, imenuje državni zbor) je, ve se, pred časom zapravilo tudi odlično kandidaturo z njenim imenom in priimkom. Dr. Verica Trstenjak vidi notranji in zunanji problem. "Zunanji je povezan z dvema faktorjema: eden je postopek izbora, kjer predsednik države opravlja razgovore s političnimi strankami (kar se mi ne zdi sporno), in način, kako se objavlja, katera stranka koga podpira, in drugi to, da mediji raztrgajo strokovno osebo, če jim politično ni po godu. Tega pa v tujini ni. Ne da medij napiše: Verica za sodnico. Jaz sem v tujini prof. dr. Trstenjak, za slovenski medij sem pa Verica, nekdo drug je pa dr. XY. Gre za profesionalnost in za osebno kulturo in vzgojo ljudi." Jasno ji je, da politiki na vsak način iščejo nekoga, ki bo bolj "naš": "Ob zadnjem postopku, ko sem bila v igri za ustavno sodnico, sta mi dva predsednika strank, ki sta mrzlično iskala drugega kandidata, osebno dejala: Mi vemo, da ste vi najboljši in najbolj primerni, a to je politika. In sta se sklicevala eden na drugega, kdo da me ni hotel."

S srcem za domovino
Ko gre za domovino, reagiraš s srcem, pojasni svojo nenehno slovensko aktivnost. Da kdor ni živel v tujini, tega ne razume. Vztraja, da je bil sporazum o arbitraži za mejo s Hrvaško slab.
V arbitražnem sporazumu piše, da stranki izvršita arbitražno odločbo v šestih mesecih. Ni pa sankcije, če je ena stranka ne izvrši. A bi vi plačali kupnino za stanovanje, če v pogodbi ni sankcije?
Radio na meji v Šentilju
"Po včeraj objavljeni statistiki v Avstriji 26 odstotkov ljudi povsod, tudi na ulici, nosi masko. V Ljubljani na ulici skoraj nihče. Avstrijski radio je vsako uro vsaj enkrat ponovil stavek, nosite masko za varovanje svojih najbližjih. Kar sem najprej slišala na radiu, ko sem prišla čez mejo v Šentilju, je bilo, kakšna neumnost so maske. Tu vidimo, koliko nam je do sočloveka. To me žalosti. Ukrepi so bili sprejeti zaradi nas. Videli smo tudi, da potrebujemo državo. A državni organi brez državljanov ne zmorejo uresničiti ciljev."