Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila naslednjo komisijo. Komisar iz Slovenije Janez Lenarčič bo vodil portfelj za krizno upravljanje, ki ga je do zdaj vodil Ciprčan Christos Stylianides. Resor za krizno upravljanje vključuje humanitarno pomoč in civilno zaščito, okrepljen bo z vzpostavitvijo evropskega koordinatorja za krizne razmere. V pristojnosti slovenskega komisarja bo ukvarjanje z naravnimi nesrečami, kot so poplave, suše, potresi, posledice podnebnih sprememb, ter seveda s posledicami konfliktov, za katere je kriv človek. Največ dela bo imel sicer s stiskami zunaj Evropske unije (EU). V prihodnjem sedemletnem proračunu bo resor razpolagal menda s kar za 50 odstotkov zvišano humanitarno pomočjo, kar bo zneslo enajst milijard evrov. V njegovem generalnem direktoratu je zaposlenih kar 784 ljudi.
Novi kolegij bo štel osem podpredsednikov: Frans Timmermans, Margrethe Vestager, Valdis Dombrovskis, ki bodo izvršni podpredsedniki za zelene, digitalne in gospodarske teme, pa Josep Borrell, ki bo visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko, ter Vera Jourova, Margaritis Schinas, Maroš Šefčovič in Dubravka Šuica. Nobeden od teh resorjev ne premore lastnega proračuna oziroma generalnega direktorata, kot ga premore Lenarčičev. V središču dela nove Evropske komisije, v kateri je od 27 članov 13 žensk, britanskega komisarja spričo obljubljenega brexita ni, bodo prizadevanja na področju podnebnih sprememb, tehnologije in demografije, pravijo v Bruslju.
Čudna poimenovanja
Kritiki sicer v resorjih von der Leynove opažajo nekatera čudna poimenovanja. Tako naj bi Grk Schinas vodil resor za zaščito našega evropskega načina življenja, Hrvatica Šuica pa resor za demokracijo in demografijo. Pri čemer se nekateri že muzajo, češ, kako bo zagovarjala demografijo, ko pa je demografska slika njene Hrvaške zaradi ekonomskega izseljevanja porazna, da ne govorimo o demokraciji, za katero velja spoštovanje vladavine prava. Hrvaška pa arbitražno odločitev o meji s Slovenijo ignorira. No, v komisiji ni nekaterih resorjev, ki smo jih bili vajeni pod predhodnikom von der Leynove Jean-Claudom Junckerjem, na primer resorja za znanost in raziskave, za potrošnike in varnost hrane, socialne zadeve, ribištvo ... Slednje, denimo, bo prišlo pod ingerenco resorja oceani.
Če je resor dober za EU, je dober tudi za Slovenijo, meni kandidat za evropskega komisarja iz Slovenije
Od kreacije do kozmetike
No, van der Lynova je morala biti pri razdelitvah resorjev kreativna, upoštevati je morala spolni, politični, geografski in še kateri sestavni ključ komisije. Seveda je podelila tudi kakšne kozmetične resorje. Vendar Lenarčičev sem ne spada. Drugo je, da si ga Slovenija morda ni posebej želela, kot si je Madžarska zelo hudo želela resor za širitve. In ga je Madžar Laszlo Trocsanyi tudi dobil. Vendar sedaj vsi trepetajo, da ga pristojni odbor Evropskega parlamenta za komisarja ne bo potrdil, pa čeprav se ve, da za ta resor ne komisija ne EU naslednjih pet let ne bosta potrošili veliko energije, saj širitve (še) ne bo.
Visok "uradniški" nivo
Janez Lenarčič je od leta 2016 vodil stalno slovensko predstavništvo pri EU v Bruslju. Med 24. januarjem 2002 in 20. avgustom 2003 pa nato tudi med 1. majem 2006 in 30. junijem 2008 je bil v vladi državni sekretar za evropske zadeve. V Janševi vladi, torej od leta 2006, je bil imenovan še za vodjo delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja EU. Za državnega sekretarja ga je imenovala tudi Cerarjeva vlada.
Leta 1992 je po diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani postal karierni diplomat na ministrstvu za zunanje zadeve, deloval je tudi v stalnem predstavništvu Slovenije v OZN pod Danilom Türkom, od leta 2000 dalje je bil povezan s tedanjim predsednikom vlade Janezom Drnovškom in njegovim naslednikom Antonom Ropom, saj je bil zaposlen tudi kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. Nato je odšel v predstavništvo OVSE, kjer je bil direktor Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).
