SLOVENIJA

(PORTRET TEDNA) Ervin Hartman: Družina Hartman kot družina Strauss

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Neutrudni dirigent
Arhiv Večera

Kar 170 pihalnih godb premoremo Slovenci, a mariborski pihalni orkester Kuda Pošta sodi med najkakovostnejše. Zelo malo je večjih mest v Evropi, kjer se ne bi predstavili - od Moskve do Valencie, od Birminghama do Beograda. So nosilec mnogih najžlahtnejših priznanj. Zadnje, prestižno državno, medaljo za zasluge, je v iztekajočem se tednu iz rok predsednika države prejel njegov dolgoletni dirigent, častni predsednik Zveze slovenskih godb, zaščitni znak Kuda Pošta, Ervin Hartman, tudi skladatelj, aranžer, glasbeni založnik. Z več kot petimi desetletji delovanja je aktivno prispeval k razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem, so zapisali v utemeljitvi.

Čeprav ne več kot dirigent pihalnega orkestra Kuda Pošta Maribor, še vedno vodi Godbo veteranov Štajerske in mednarodni rotarijski pihalni orkester, v katerem igrajo Slovenci in Avstrijci. Že 44 let vodi Ljubiteljsko glasbeno šolo Kuda Pošta Maribor in na njej poučuje. Bil je tudi dirigent prvega brass banda v Sloveniji, Brass Banda Maribor. Kot dirigent, žirant in predavatelj je pogosto gost na seminarjih, simpozijih in tekmovanjih v Sloveniji, Evropi in ZDA. Z različnimi glasbenimi skupinam in orkestri je posnel več tonskih zapisov in sodeloval pri radijskih in TV-snemanjih.

Rodil se je med vojno, na Studencih. Hoteli so, da bi bil Milan, pa je župnik rekel "Das ist kein Name", in potem so mu dali očetovo ime. Oče je bil univerzalen glasbeni talent, vse je igral. Sicer je bil izučen ključavničar, zaposlen v tovarni železniških vozil, po vojni pa je šel na takratno PTT, kjer je že od leta 1931 delovala poštna godba.

Doma so imeli zasebno glasbeno šolo. Tudi Ervinov starejši brat Oto je bil multiinstrumentalist in skladatelj. Leta 1956 je z mnogimi tedaj zbežal v svet za novimi priložnostmi. Ujeli so ga in zaprli, kasneje je odšel še enkrat in ostal v tujini. Pred tem je v Mariboru igral v raznih ansamblih in vodil takrat znameniti big band Amor, tudi oče je v njem igral. Mama pa je bila izredna pevka.

Kot otrok je Vinči, kakor so ga ljubkovalno klicali, začel s harmoniko, a oče je hotel več. Presedlal je na trobento, rog, tolkala. Ko je končal nižjo gimnazijo na Studencih, je imel smolo, da so ravno tisto leto ukinili nižje gimnazije. Hotel je na srednjo glasbeno, a doma niso bili navdušeni, ker so se bali, da bo šel kot brat po svetu. Pri matematiki ni bil najboljši in učitelj je odsvetoval gimnazijo. Šel je na trgovsko šolo.

Ervin Hartman: ''Ko sem hodil po svetu sam, kot funkcionar pihalnih godb, sem imel vedno s sabo zbirko 300 slovenskih narodnih."
Igor Napast

Prvi nastop godbe na nogometni tekmi

Še mladoleten je začel igrati v ansamblih. "Bil sem harmonikar, tudi bobne in trobento sem igral. Bil sem še mulc, oče pa zaseden, ko so ga nekega silvestrovega klicali, da nujno potrebujejo ansambel za silvestrovanje. Oče je malo okleval in nato ponudil dva mlada 'muzikanta', harmonikarja in mene z bobni. Zame je bil to prvi špil celo noč. Takrat je še veljala hora legalis, tako da ni bilo prav lahko, saj si nisem upal z odra. Prvič sem bobnal, a ne s svojimi bobni. Izposodili smo si jih od pleh muzike. Nožni pedal za veliki boben smo privezali kar z vrvico. Na Pobrežju smo igrali, za Nigradovimi barakami. S harmoniko in bobni sva s kolegom igrala celo noč polke in valčke in ognjeni krst je uspel. Po koncu so naju pohvalili in nama kar dobro plačali," se spominja začetkov. Od 1961. do 1977. je igral pri Ansamblu Jožeta Krežeta bobne in rog. Pred tem pa v raznih drugih ansamblih, kot sta Rainbow in Modri kvartet. V Mariboru ni bilo lokala, kjer ne bi igral.

Leta 1967 je prevzel pihalno godbo Pošta, tedaj ne več od očeta, od Anteja Šimata. Rosno mlademu so mu jo zaupali.

''Družina Hartman je pri godbi skozi štiri generacije. Najprej sem bil namestnik dirigenta Šimata. Leta 1967 je bilo tekmovanje med mesti. Finale je bil Maribor - Ljubljana in mi smo zmagali. Sedem od godbe nas je bilo izbranih in s posebnim vagonom smo šli za nagrado v Rim. Ko smo se vračali, smo že zvedeli, da naš kapelnik Šimat ne bo več vodil godbe. Pustil je vse in šel iznenada v Avstralijo. Kar izginil je po treh letih vodenja. Na poti iz Rima so že v kupeju namigovali, da imajo kandidata za dirigenta. Nisem posumil, da so imeli v mislih mene. Triindvajset let sem bil star. Moje dirigentsko znanje je bilo takrat še zelo skromno, a sem ga kasneje pridobival na mnogih mojstrskih razredih doma in po svetu. Prvi nastop je bil na nogometni tekmi v Ljudskem vrtu. Naredili smo en krog v odmoru med polčasoma. Ognjeni koncertni krst pa je bil na promenadnem koncertu na Trgu svobode. Kako so se mi tresla kolena. V godbi je bilo tedaj okrog trideset godbenikov. Leta 1971 sem šel z godbo na svoje prvo tekmovanje orkestrov v Koper kot dirigent in smo se kar dobro odrezali,'' pravi.

Tudi glasbeni pedagog

Ko je prevzel orkester, je povabil vanj najprej svoje sošolce iz glasbene šole in takoj se je začel nivo dvigovati. Danes imajo celo vrsto akademsko izobraženih glasbenikov, veliko jih je s končano srednjo glasbeno šolo ali vsaj nižjo. To seveda omogoča izvajanje tudi zelo zahtevne koncertne glasbe. Pihalci Kuda Pošta igrajo vse - od 5. Beethovnove pa filmsko glasbo, jazz do Čajkovskega, Wagnerja, Verdija pa Glena Millerja, tudi Mozarta. Orkester je bil od nekdaj tudi pomembno socialno zbirališče. Vse polno zakonskih parov imajo.

Z veseljem po upokojitvi nadaljuje še ravnateljevanje in poučevanje na ljubiteljski glasbeni šoli Kuda Pošta Maribor, ki jo je ustanovil v šolskem letu 1976/77. Sprva je bila usmerjena v izobraževanje bodočih glasbenikov za poštni pihalni orkester, hkrati pa so želeli ponuditi glasbeno izobraževanje čim širšemu krogu zainteresiranih. Med številnimi učenci je bilo veliko takšnih, ki so usvojeno znanje, pridobljeno v glasbeni šoli Kuda Pošta Maribor, kasneje nadgrajevali. Kar nekaj izmed njih je glasbo izbralo tudi za svoj poklic. Glasbeno izobraževanje pa ni privilegij le za mlade, vedno več je tudi učencev srednjih let in iz tretjega življenjskega obdobja. Že dvajset let Hartman vodi tudi Godbo veteranov Štajerske. Nekaj posebnega je, tak most med generacijami in deželami. V njej so celo glasbeniki, stari nad osemdeset let. In tudi Avstrijci sodelujejo.

Brez njih si je Maribor kar težko predstavljati. Ffoto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinšek

Novinar Katedre

Tudi na Katedri je bil v najmočnejši generaciji sodelavcev, dve leti. Bil je novinar, fotoreporter Katedre. Delal je z Dragom Jančarjem, Tonetom Partljičem, Miroslavom Slano, Vladimirjem Gajškom, Janezom Gujtom, Bracem Zavrnikom, Darkom Paškom. Celo urednik humorja je bil.

Pošta oziroma takratna PTT je bila zelo pomembna v njegovem življenju, tam je delal do leta 1997. Prišel je kot ekonomist, po trgovski šoli je delal še srednjo ekonomsko, srednjo glasbeno in diplomiral na Vekšu. Najprej je na PTT skrbel za investicije, nato je delal kot novinar, urednik, kulturni animator, vodja službe za marketing, skrbel je tudi za zbirko starin PTT, ki so jo hranili na Slomškovem trgu. Zbiral in evidentiral je staro opremo, dokumentacijo, tehniko. Tudi pravi muzealci so ga pohvalili. Del teh eksponatov iz Maribora je šel nato v poštni muzej v Škofji Loki. Prvi muzej PTT pa smo imeli v Mariboru. Godbeniki Kuda Pošta so edini na svetu, ki imajo svojo poštno znamko.

Paradni šov orkester pred 10 tisoč obiskovalci

''Ko sem hodil po svetu sam, kot funkcionar pihalnih godb, sem imel vedno s sabo zbirko 300 slovenskih narodnih. Ko sem bil v mednarodni glasbeni zvezi CISM podpredsednik in kasneje zakladnik, skupaj sem bil skoraj dvajset let funkcionar, sem bil nekoč na ladji na Seni sredi Pariza s Slovencem, ki je bil tudi član delegacije. Začela sva po tihem peti Tam za turškim gričem. Naenkrat so vsi utihnili, midva pa sva kar nadaljevala in sledil je aplavz. Ganljivo je bilo," se spominja.

V tujino je Hartman prišel že zelo zgodaj, preko brata, ki je živel v Nemčiji in Franciji in notografiral ter komponiral. Ervinove službene poti so bile predvsem usmerjene poleg Avstrije še v Nemčijo, Švico, tudi na Nizozemsko. Že leta 1990 je uspel, da je bila na Nizozemskem naša godbena zveza vključena v Mednarodno glasbeno zvezo. Pred tem je bil že član IGEB - mednarodne zveze za raziskavo in razvoj godbeništva in na konferencah je sodeloval kot predavatelj. Je član WASBE - mednarodne zveze pihalnih orkestrov in ansamblov.

Tudi nove trende v pihalnem muziciranju je osvojil, Kud Pošta je paradni šov orkester. Godbenikom se redko ponudi možnost, da lahko igrajo pred pet-, celo desettisočglavo množico. Vrsto let že nastopajo po vsej Nemčiji, v Veliki Britaniji in Rusiji, celo na Rdečem trgu v Moskvi so bili. To je zahtevna disciplina za orkester. Pri pripravi koreografije nikoli ni imel posebnih sodelavcev specialistov, ampak je sam zasnoval, gradil in dopolnjeval šov.

Pa pionir v glasbenem založništvu je pri nas. Je ustanovitelj podjetja za glasbeno založništvo in prodajo glasbil Hartman.

In vzgojil je naslednika, kar je pri nas redko. Aleksandra Čonča. Rasel je z orkestrom. "Če ne bi bilo naslednika, še ne bi nehal," je dejal in se leta 2019 od orkestra poslovil.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?