Pomota pri cepljenju: V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica so dijake proti tetanusu cepili z napačnim cepivom

V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica so prejšnji mesec ugotovili, da je lansko jesen prišlo do neželene napake, zaradi katere je skupina dijakov na sistematskem pregledu namesto aktivne zaščite s cepivom prejela le pasivno zaščito proti okužbi s tetanusom. Kot so ob tem zagotovili, napaka nima posledic za prejemnike cepiva, dogodek pa obžalujejo.

"Po natančnem pregledu in analizi smo prišli do zaključka, da zaradi dogodka ni bilo nikakršnih posledic na zdravje ljudi. Dogodek obžalujemo in se zanj iskreno opravičujemo," sta v zvezi z neljubim dogodkom pojasnili direktorica bistriškega zdravstvenega doma Urška Sedmak in strokovna direktorica Alenka Antolinc Košat.

Kot so še dodali v ZD Slovenska Bistrica, so dogodek prijavili Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ministrstvu za zdravje ter vsem pristojnim institucijam. Trenutno v zavodu še vedno izvajajo interni strokovni nadzor, po njegovem zaključku pa bodo ukrepali v skladu z delovnopravno zakonodajo.

Prihodnji teden novo cepljenje

Po besedah Sedmakove so dijakom in njihovim staršem na skupnem sestanku v živo pojasnili, da so na sistematskem pregledu dijaki prejeli le pasivno zaščito proti okužbi s tetanusom, ki zadostuje le za nekaj mesecev, namesto v letnem programu cepljenja predvidene aktivne zaščite s cepivom, ki pred okužbo uspešno ščiti vsaj deset let. Dijake so medtem že povabili na cepljenje v prihodnjem tednu. Po navodilih NIJZ morajo kljub prejetemu odmerku prejeti tudi ustrezen odmerek cepiva proti tetanusu, kot je to predvideno v letnem programu cepljenja.

Na mariborski območni enoti jim je predstojnik Zoran Simonović, ki je tudi regijski koordinator za cepljenje, pojasnil, da se specifični humani protitetanusni imunoglobulini uporabljajo ob pojavu tetanogene rane za neposredno zaščito oseb, ki niso ustrezno zaščitene proti tetanusu oziroma je njihov cepilni status proti tetanusu neznan. Cepivo, s katerim so jih torej po pomoti cepili, se sicer uporablja takrat, kadar pride do poškodbe in oseba ne ve, ali je bila cepljena proti tetanusu ali ne. To cepivo je torej namenjeno takojšnji zaščiti ob poškodbi, ne pa tudi dolgotrajni zaščiti. 

"Dogodek zdaj ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje tako cepljenih oseb. Razpolovna doba specifičnih humanih protitetanusnih imunoglobulinov je tri do štiri tedne, tako da tako inducirana zaščita izzveni po nekaj mesecih," jim je pojasnil Simonović. 

Povedal nam je, da je med dijaki zaznal veliko zrelosti in razumevanja. "Napake so človeške in se dogajajo. Tak dogodek ne sme zamajati zaupanja, temveč ga lahko kvečjemu poveča. Dobro je namreč, da ob napakah, ki so neizogibne, te odkrijemo, jih priznamo in ne prikrivamo ter se na njih tudi česa naučimo za v prihodnje," je dejal. 

Ni bilo neželenih učinkov

Ob tem je dodal, da na NIJZ v tem obdobju niso prejeli nobene prijave neželenega učinka, pa tudi sicer so v zadnjih desetih letih skupno prejeli le dve prijavi neželenih učinkov po aplikaciji imunoglobulinov proti tetanusu. V enem primeru je šlo za vrtoglavico in nerazpoloženost, v drugem primeru pa za alergično reakcijo z urtikarijo. V nobenem primeru ni šlo za resen neželeni učinek. Sicer pa s takšnim cepivom cepijo okoli 3000 ljudi letno, nam je še povedal.