Referendumsko vprašanje, potem ko je zakonski predlog iniciative Srebrna nit brez podpore končal parlamentarno pot, bi bilo: Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? "Ne poznam svobodne demokratične države, ki bi enemu poklicu naložila dolžnost, da usmrti sočloveka. Tudi v Švici gre za pomoč pri samomoru. Nihče ni šel tako daleč kot Slovenija," ob tem pravi zdravnik Vojko Flis, tudi direktor UKC Maribor. Zdravniška stroka je na dnevih Medicina, pravo in družba v Mariboru "močno pretiranemu družbenemu eksperimentu" rekla odločen ne. Ni res, da se je slovenski zakon zgledoval po Nizozemski. Bilo bi še dobro, če bi se, pravi zdravnik in pravnik Peter Golob. Po njegovem je bil dobesedno prepisan iz kazenskega zakonika (!) Kanade, pri zdravnikovi poklicni dolžnosti, da pomaga pri prostovoljnem končanju življenja, pa kopira špansko ureditev in je grob poseg v avtonomijo zdravniškega poklica.
Evtanazija je pri nas (še) kaznivo dejanje, čeprav jo po besedah zdravnice Jelke Gorišek sporni zakonski predlog legalizira, spreminja v zdravnikovo storitev, in to v državi, ki je v evropskem vrhu po tako imenovani presežni umrljivosti. Odklonitev paliativne oskrbe je po Golobovih besedah v nasprotju z medicinsko etiko. Tako kot, opozarja Goriškova, pomoč pri končanju življenja. In ne more biti zdravniška storitev, ker zdravnik zdravi ljudi, sporni zakonski predlog pa je celotno breme smrti, ne zdravljenja, preložil na zdravnika. "Do referenduma se mora slišati, da potrebujemo paliativo za dostojen konec življenja," poziva Goriškova, "smrt je nepovratno dejanje".
"Zdravniki ne moremo zanikati, da je trpljenje pojav ob koncu življenja. Pa je smrt dobrina? Ali so bolniki, ki s predčasno smrtjo pridobijo? Ljudje imajo tolikšno voljo po življenju! Kako uskladiti stališča zdravnikov in terminalnih bolnikov? Zdravniki veliko vemo o zdravljenju, ne pa o smrti. Ne pristajamo na to, da bi končevali življenja," tako pa o etičnih dilemah Alojz Ihan.
Bolnik ima že pravico do samoodločbe, to je v zakonu o bolnikovih pravicah, a ne tudi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. In nad vsem kljuva generalni problem: kaj je v resnici bolnikova volja? Volja bolnika v terminalni fazi. Ali njegova izjava volje, da predčasno konča življenje, še velja, če je človek danes dementen, ali pa je bolezen to voljo predrugačila? Problem "ne še zdaj" je to po mnenju pravnika, ustavnega sodnika Rajka Kneza, govorečega iz primerjanja (precedenčnih) sodnih praks, ko gre za pravico do življenja. In kdaj nastopi "zdaj"?
