Pomlajevanje kmetij: Priložnost za mlade, negotovost za starejše

Petindvajsetletni Mišel Pleteršek, ki smo ga med delom na polju ujeli v Podovi pri Račah, se je za prevzem družinske kmetije odločil pred dvema letoma, takoj po končanem študiju na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.

​Rad je sam svoj šef

"Pri meni je bilo kmetijstvo vedno velika želja in sploh ni bilo druge možnosti. O tem, da bi šel v službo, sploh nisem razmišljal. Vedno sem bil rad sam svoj šef in super je, da zdaj lahko delam to, kar me veseli," razlaga in nadaljuje, da je bil proces prenosa kmetije povsem naraven, doma so že ves čas vedeli, da bo on tisti, ki jih bo nasledil, in je zato že dolgo pred prevzemom kmetije delal v tej smeri.

Mišel Pleteršek zdaj nadaljuje zgodbo, ki so jo začeli njegovi starši. Na pretežno poljedelski kmetiji prideluje predvsem koruzo, žita, oljno ogrščico, sojo in oljne buče. "Prevzem kmetije mi je dal še dodaten zagon in razvoj kmetije zdaj vidim predvsem v povečanju površin. Le z večjo količino si namreč lahko konkurenčen. Želim se lotiti tudi predelave in tako pridelku dati dodano vrednost," razlaga. "Seveda so strahovi in negotovost, sploh na začetku, vendar se vse da, če se hoče," pravi.

​Sistem mladih prevzemnikov živi že 14 let

A povsod se prenos kmetije ne zgodi tako enostavno kot pri Pleterškovih. Na 69.902 kmetijskih gospodarstvih, kolikor jih je po zadnjih podatkih statističnega urada, je namreč povprečna starost gospodarja 57 let. Leta 2016 je bilo denimo le slabih 17 odstotkov nosilcev kmetij mlajših od 44 let, hkrati pa jih je bilo 57 odstotkov starejših od 55 let. Delež nosilcev, ki so mlajši od 35 let, je 4,6-odstoten, kar je pod evropskim povprečjem. Delež lastnikov v tej starostni skupini se je v zadnjih letih sicer nekoliko povečal, a za le 0,3 odstotka.

Zakaj taka starostna struktura, ko pa država s pomočjo evropskih sredstev že od leta 2007 mladim prevzemnikom finančno pomaga v okviru programa razvoja podeželja? Na razpisih je v teh štirinajstih letih uspešno kandidiralo že 4040 mladih kmetov in samo v prvem programskem obdobju, med letoma 2007 in 2013, so med mlade prevzemnike razdelili 55,4 milijona evrov. V prvih letih se je na razpis letno prijavilo dobrih 300 kandidatov, v zadnjem obdobju se ta številka giblje malo nad 100. Kljub temu da mladi prevzemnik dobi finančno spodbudo v višini 45.000 evrov, če se s kmetijstvom namerava preživljati, oziroma 18.600 evrov, če bo po prevzemu kmetije še naprej hodil v službo, se za to ne odločijo vsi, ki bi se lahko.

​Prenos kmetije je čustven proces

Včasih je razlog v tem, da si vsi otroci s kmetije poiščejo drugo službo in se s kmetijstvom ne želijo ukvarjati. Svetovalci na kmetijskih zavodih pa se srečujejo tudi s tem, da se družine včasih težko odločijo, na katerega izmed otrok bi kmetijo sploh prepisale, ali pa kmetije sploh ne želijo predati. "Sam prenos kmetije je izredno zapleten in čustven proces. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo v mlajše roke in ob tem je prisoten strah, tudi za svojo eksistenco," pravi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager.

Pri prenosu kmetije se namreč na prenosnike sistemsko pozablja. Še v prejšnjem programskem obdobju, med letoma 2007 in 2013, so prenosniki, ki se, potem ko so kmetijo predali, še niso mogli upokojiti, za čas, preden so bili upravičeni do pokojnine, prejemali mesečno rento. Danes te možnosti nimajo, zato je kmet, ki ima 55 let, postavljen pred dilemo, ali naj kmetijo preda ali je bolje, da jo upravlja še do upokojitve. Ravno iz tega razloga se je starost mladih prevzemnikov v tem času precej dvignila. Zdaj je večina prevzemnikov stara od 30 do 40 let. Tako prisilno zavlačevanje je za razvoj kmetije slabo, zato se v predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 ponovno predvideva finančna rešitev za tiste, ki kmetije predajajo. Tokrat ne v obliki rente, temveč v obliki mentorstva. Pri prenosu kmetije bi lahko prenosnik sodeloval s svetovanjem, za kar bi prejel podporo v obliki pavšalnega letnega zneska za največ dve leti in pol.