DR
Razprava o kandidatki za ministrico za okolje je zagotovo poskrbela za kulturen in dostojen dialog. Med zahtevnejšimi nalogami, ki jo čakajo po potrditvi, je ponovno združevanje razdrobljenega resorja pod isto streho - stanovanja izpod ministrstva za solidarno prihodnost, okolje in podnebne spremembe izpod MOPE in dosedanjega ministrstva za naravo, ki sedaj skrbi za vode in naravo.
Da bo Polona Rifelj sledila razvojni viziji koalicije, sicer ni dvoma, napoveduje denimo revizijo območij Natura 2000 in drugih evropskih pravil, ki da smo jih velikokrat prenašali v naš pravni red v strožji obliki od originala. Da pa se zaveda sodelovanja javnosti v postopkih umeščanja velikih objektov v prostor in tudi vključevanja deležnikov že takoj v začetku postopkov, je poudarila. Tako je bila precej bolj od kandidatke radikalna Nataša Avšič Bogovič, ki se močno zavzema za gradnjo HE Mokrice: "Obstaja močna koordinacijska skupina, kjer pišejo odločbo o prevladi javnega interesa v tem primeru. Ta bi se morala zgoditi zelo hitro, dajte, prosim, jih takoj prijeti in takoj naj nadaljujejo. A imamo res tako posebne vrste ribic, ptičev in metuljev, ki se zaletavajo v elektrarne samo v Sloveniji?"
Velik del predstavitve je Rifljeva namenila poplavam: "Prihajam s poplavnega območja, iz Mozirja, sedaj živim v Šentjurju, tudi naša hiša je bila poplavljena." Nadaljevala bo delo dosedanje okrepljene ekipe za vode na ministrstvu, vključno s spreminjanjem sistema koncesij za urejanje vodotokov, ki ga je pričela vlada Roberta Goloba. Tudi podnebne spremembe bo ministrstvo še naprej obravnavalo, saj so prav ujme, ki grozijo Sloveniji, še naprej njihova posledica. Enako velja za evropske projekte iz raznih mehanizmov.
Velik zalogaj in trd oreh, ki se ga bo treba lotiti, če želimo v Sloveniji zagnati razvoj, je poenostavitev postopkov pridobivanj gradbenih dovoljenj in urejanja prostora, kjer so "postopki nepredvidljivi in predolgi".
Kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je v predstavitvi pred pristojnim odborom DZ dejala, da bo njena prioriteta izenačiti plačilo stanovalcev v domovih za starejše, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, s tistimi, za katere velja zakon o dolgotrajni oskrbi.
Po njenem mnenju je treba tudi poenostaviti postopke za dolgotrajno oskrbo. Zdaj je namreč treba dolgo čakati na odločbo, razlog pa je ta, da še ni informacijskega sistema, ki bi omogočil hitrejše izdajanje odločb, torej ga je treba čim prej vzpostaviti.
Na področju socialnih prejemkov kot glavno prednostno nalogo vidi preprečevanje zlorab, kar je po njenih besedah mogoče s krepitvijo nadzora na terenu. "Zdrav človek potrebuje delo, ne pa socialne pomoči," je prepričana. "Socialna pomoč je za tiste, ki ne morejo delati, ne pa za tiste, ki nočejo delati. Preprečevanje zlorab bo omogočilo, da bodo pomoč dobili tisti, ki ne morejo delati, zato je treba vse, ki lahko delajo, spodbuditi k delovni aktivnosti," je izpostavila.
Na področju družinske politike se zavzema za postopno uvajanje brezplačnega vrtca. Prav tako je poudarila prizadevanje za boljšo demografsko sliko države, kar je povezano s številnimi področji. Kot ministrica bi si prizadevala, da bi bilo čim manj okoliščin, zaradi katerih se mladi ne odločajo za otroke. Tako najemnine ne smejo biti previsoke, šolstvo mora biti tako, da mladi lahko po koncu šolanja dobijo primerne zaposlitve, pomembne se ji zdijo tudi razne olajšave za mlade, da bo njihova neto plača višja.
"Odločanje za otroke ne more biti na silo, zato bi uvedli ukrepe, s katerimi bi spremenili okoliščine, zaradi katerih se mladi danes ne odločajo za otroke," je dejala.
Kandidat za pravosodnega ministra Mihael Zupančič iz vrst Demokratov je večji del svoje predstavitve nizal izzive na področju pravosodja, manj pa je bilo slišati, kakšne pa so rešitve za te izzive. A jasen je bil, da potrebujemo novo sodno stavbo v Ljubljani, projekt, ki se vleče že desetletja, pa je za zdaj še nerešljiva uganka. Denar zanjo gre iskati tudi izven Slovenije, je dejal.
Takoj ob prevzemu funkcije se bo podučil, ali je lani sprejeta sodna reforma, ki naj bi začela veljati s 1. januarjem prihodnje leto, res tako daleč, da se uveljavi ali pa bo treba reformo nekoliko zamakniti. Gre za enovitega sodnika na prvi stopnji in za okrožno sodišče kot edino prvostopenjsko sodišče. Četudi so bili sprejeti štirje zakoni s tega področja v sklicu prejšnjega parlamenta, pa bi bilo treba spremeniti še nekaj zakonov in pravilnikov, ki pa še niso pripravljeni."Bojim se, zelo se bojim, da sodišča niso pripravljena na reformo, ne procesno ne informacijsko, kar zna povzročiti sodne zaostanke," je poudaril Zupančič. "Pravosodje potrebuje reforme," je nato dodal, "takšne, ki bodo povečale učinkovitost sistema, a ne da bi se posegalo v neodvisnost sodstva." Po njegovem mnenju je potrebna boljša organizacijska prožnost, boljše upravljanje s kadrovskimi viri, digitalizacija ter osredotočenost na uporabnika, torej državljana. "Prav ravnotežje med neodvisnostjo in odgovornostjo sodstva za transparentno, učinkovito in strokovno sodstvo bo ključna naloga tega mandata," je prepričan. "Prenoviti je treba procesno zakonodajo, da se pospešijo sodni postopki," je dejal. Prav tako načrtuje organizacijsko strukturo sodnega sistema, kot je izpostavil, so sodišča neenakomerno obremenjena, a kaj bolj konkretnega nismo izvedeli. Poskusni mandat za sodnike napoveduje, "vredno je poskusiti" je ob tem, da naj dobre zglede poiščemo na tujem, dejal kandidat. Glede zaupanja javnosti v sodstvo pa je poudaril, da si tega sodstvo samo lahko zagotovi s transparentnostjo, sojenjem v razumnem roku in jasnostjo sodne prakse.
SKOK-u, ki je v koalicijski pogodbi predvidena kot specializirana tožilska enota s pripadajočo specializirano policijsko podporo, v katero bi se integrirala obstoječa KPK, v teh primerih pa bi sodili specializirani oddelki sodišč, ni bil nič bolj konkreten, dejal pa je, da bo treba najti ustavno sprejemljivo rešitev. Opozoril je predvsem na kadrovsko stisko pri sodnem osebju, podpornem osebju, brez katerega pa sodstvo ne more delovati. Na težave s pomanjkanjem izvedencev in pravosodnih policistov.
Zunanja politika Slovenije bo proaktivna, pragmatična in verodostojna, krepila pa bo varnost in blaginjo, je poudaril bodoči zunanji minister Tone Kajzer (SDS), ki so mu člani odborov za zunanjo politiko in za zadeve EU prižgali zeleno luč.
V predstavitvi je izpostavil nujnost krepitve konkurenčnosti, debirokratizacije in evropske obrambne avtonomije. "Slovenija ne more biti zgolj opazovalka, ampak mora voditi pragmatično, interesno usmerjeno zunanjo politiko," je dodal in, kot piše v koalicijski pogodbi, podčrtal nujnost krepitve gospodarske diplomacije, čemur je treba prilagoditi diplomatsko mrežo.
Delovanje ministrstva bo Kajzer z ekipo prilagodil prioritetam - sosedski politiki, Srednji Evropi, močni EU, gospodarski diplomaciji, mednarodnim partnerstvom, transatlantskim odnosom in učinkovitemu multilateralizmu. Cilj je moderno in učinkovito ministrstvo, v organizacijsko strukturo in delovna mesta ne o posegal, se je zavezal.
Dobil je veliko poslanskih vprašanj o Izraelu in Palestini. Pri tem je poudaril, da ni "advokat Izraela niti Palestine, temveč advokat Slovenije". Dejal je še, da mora Slovenija Palestini pomagati in da se ne bomo obrnili za 180 stopinj, a je kasneje izpostavil, da Izraela ne bodo več obsojali in izrekali moralnih in vrednostnih sodb, saj da nam glasnost in navijaštvo škodita. Do genocida v Gazi, v katerem je doslej umrlo več kot 70.000 ljudi, od tega več kot 20.000 otrok, se ni opredelil. Z Izraelom se bo pogovarjal, glede umika priznanja Palestine pa je rekel, da ne ve, ali je to s pravnega vidika možno. Je pa priznanje okarakteriziral kot politični akt in ne formalnopravni. Mednarodno pravo je treba spoštovati, ampak glasnost in načelnost ne prinašata rezultatov, je še dejal.
Vprašanje o zlorabi depešnega sistema, zaradi česar je bil odpoklican s položaja veleposlanika v Washingtonu, ga je vznemirilo, krivdo pa je pripisal medijem, ki da so poročali lažnivo.
Kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je v predstavitvi v DZ zavzela za več gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim in ohranjanju slovenstva, je napovedala pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Menila je, da je nujen stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja.
Napoveduje večji poudarek gospodarskemu sodelovanju in povezovanju s Slovenci zunaj meja, kar da krepi slovensko identiteto. Pomembno se ji zdi tudi pritegniti Slovence zunaj meja, da bi investirali v Slovenijo. Zavzela se je še za poenostavitev določenih postopkov za prijavo na razpise.
V odnosih s Slovenci zunaj meja so po njenih besedah pomembni tudi mladi, "ker je predvsem od njih odvisno, kako se bo slovenstvo ohranjalo". Pri tem je kandidatka za ministrico Lep Šimenko priznala, da je položaj mladih različen glede na lokacijo. V zamejstvu so dobro organizirani, imajo svoja društva, drugod se soočajo s pomanjkanjem organiziranosti in se povezujejo bolj neformalno, je pojasnila.
Suzana Lep Šimenko je še dejala, da želi okrepiti štipendiranje mladih Slovencev zunaj meja z dolgoročnim ciljem spodbujanja vračanja v Slovenijo. Naloga vlade mora ostati tudi ohranjanje in krepitev identitete slovenskega naroda, je menila. Pri tem ima pomembno vlogo jezik, zato je predlagala preureditev učnih gradiv in platform za učenje slovenskega jezika, da se uporabnikom čim bolj približa učenje slovenščine.
Težiti je treba k temu, da države, kjer živijo Slovenci, v polnosti uresničujejo svoje zakonske obveze, je dejala. Pri tem se je zavzela za ohranitev slovenskega ali dvojezičnega šolstva ter za vrtce v slovenskem jeziku.
Po njenih besedah je pomembno tudi, da čim več vsebin o Slovencih v zamejstvu in po svetu vključimo v slovenske učbenike, ker Slovenci v domovini po njeni oceni ne poznajo dovolj pomembnih ljudi slovenskega rodu. Suzana Lep Šimenko je še predlagala, da bi obvestilu zunanjega ministrstva ob prestopu meje dodali obvestilo, kje so v tej državi Slovenci in kakšne so njihove dejavnosti.
Zavzela se je za bolj ažurne informacije na portalu slovenci.si.
Franci Matoz, kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo, ki z združevanjem ministrstev prevzema tudi naloge dosedanjega ministrstva za digitalno preobrazbo, poudarja vitko in učinkovito javno upravo. Zato napoveduje racionalizacijo v organizaciji za celoten sektor države. Pomemben poudarek njegove predstavitve je bila tudi napoved decentralizacije, pri kateri pa bo pomemben vidik racionalizacije državnih sredstev. Torej naj bi se institucije selile v nepremičnine v lasti države, kajti zdaj gre za najemnine 18 milijonov evrov letno, je navedel. Decentralizacijo oziroma regionalizacijo je izpostavil tudi pri policiji, predvsem pri kriminalistični policiji, saj je po njegovem mnenju Nacionalni preiskovalni urad premalo izkoriščen in ni dosegel namena, s katerim je bil ustanovljen, marsikatero preiskavo, ki jo zdaj izvaja NPU, da bi lahko opravili kriminalisti znotraj policijskih uprav. Zagovarja ponovno vzpostavitev avtocestne policije, ki bi skrbela tako za prometno varnost kot preiskavo kaznivih dejanj na avtocestnem križu, z namenom, da se preprečijo kolone na avtocestah, pa se zavzema za odpravo mejne kontrole na kontrolnih točkah, nadzor naj se prestavi na zeleno mejo. "Jasno je treba ločevati ilegalne migracije od legalnih, torej ilegalne migrante od beguncev," je dejal, ob tem pa se zavzema za hitrejše postopke vračanja legalnih migrantov v varne države.
Da je meja med ministrom in generalnim direktorjem policije jasna, prav tako med ministrstvom in policijo. "Politika v policiji nima kaj početi," je rekel. Debirokratizacijo v policiji in javni upravi napoveduje tudi z uporabo umetne inteligence. Zavzema se za aplikacijo in portal E-Slovenija, kjer bi se dalo urediti vse postopke s področja javne uprave na enem mestu. "Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva, ne more biti sama sebi namen," je poudaril, "pravo je treba preoblikovati v učinkovito, pregledno in odzivno institucijo." Četudi je najprej govoril o dokončanju reforme plačnega sistema s krepitvijo stimulativnega dela, pa je nato povedal, da naj bi enotni plačni sistem, kot je zapisano v koalicijski pogodbi, ostal za administrativni del javnega sektorja, policija, vojska, zdravstvo, izobraževanje, kultura in socialnovarstvene storitve pa bodo dobili ločene sisteme.
Moniki Kirbiš Rojs, kandidatki za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, so člani matičnega odbora v razpravi pričakovano priznavali strokovnost, kompetence in izkušnje. Kirbiš Rojsova s 23 leti delovne dobe oziroma izkušenj pri pripravi strateških dokumentov in izvajanju evropskih projektov je bila trikrat državna sekretarka, zdaj je generalna sekretarka državnega sveta, na ministrstvo gre delat že petič. Dobro je, da se kohezijska politika dopolnjuje z lokalno samoupravo in regionalnim razvojem, je izpostavila. Ekipo na ministrstvu pozna, marsikdo od dobrih kadrov je sicer odšel v gospodarstvo in tujino, a verjame, da bodo cilje izpolnili, ključna se ji zdi operativnost kadrov. Kohezijske politike se drži sloves, da je zbirokratizirana, s tem se strinja. "A številne težave si nalagamo sami, bilo bi dobrodošlo, da si ne ustvarjamo več ovir," je dejala. Želela bi si več zaupanja občinam in regijam za bolj samostojno upravljanje.
Če bi imeli pokrajine, bi učinkoviteje črpali evropska sredstva; prispevamo namreč več, kot dobimo. Da so vsi načeloma naklonjeni pokrajinam, a glasove za pokrajine bo treba iskati zunaj koalicije. "Če bi imeli pokrajine, bi imeli tudi večjo politično stabilnost," je ocenila. Dokler pokrajin ne bo, so za decentralizacijo na voljo le manjše rešitve. Sedež ministrstva bo v Mariboru, bodo pa preverili, od kod vse se ljudje na ministrstvo vozijo na delo, da bodo racionalni. Napoveduje uvedbo enotnega portala za prijavo evropskih projektov po vzoru Evropske komisije, ključno bo ustrezno počrpanje evropskega denarja. Komentirala je še objavo v Večeru glede mehanizma CTN (celostne teritorialne naložbe) in zagotovila, da ukinitve ne bo, temveč ga bodo razširili na druge občine, mestnih pa ne oškodovali. Zakona o Mariboru ne bo, ker bi sprožil zahteve drugih, bodo pa ukrepi, je odgovorila poslanki Svobode Andreji Rajbenšu, ki je pri kandidatki prepoznala politični populizem v preteklih intervjujih. Mimobežno se je Kirbiš Rojsova obregnila ob prioritete Maribora, rekoč, da obnova trga ni projekt, ki bi mestno občino razvojno potisnil naprej.
