Politika in znanost južne Evrope z roko v roki. Med pomembnejšimi ukrepi so sistemi zgodnjega obveščanja

Andreja Kutin Andreja Kutin
05.02.2025 19:00

Južna Evropa je vroča točka podnebnih sprememb. Dobesedno. Tudi zato so na vabilo Slovenije k mizi sedli ministri jugovzgodne Evrope in znanstveniki. Pa tudi generalna sekretarka Svetovne mereorološke organizacije.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo in minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer.  
Foto: Robert Balen

"Prvič v zgodovini ministri ter vodje meteoroloških in hidroloških služb jugovzhodne Evrope opazujemo, kaj se dogaja, izmenjujemo dobre prakse ter povezujemo znanost. Bistvenega pomena je, da so z nami tudi politični odločevalci. Le združeno lahko učinkovito obravnavamo te izzive v prihodnje," je ob robu konference, ki je v Kongresnem centru Brdo zbrala okoli 130 znanstvenikov in politikov iz jugovzhodne Evrope poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in izrazil upanje, da bo to poslej redna platforma za izmenjavo izkušenj. Te so lahko nadvse dragocene, sploh če gre denimo za sisteme zgodnjega obveščanja, podatke o suši ali izkušnje s prilagajanjem na podnebne spremembe. 

Jug Evrope je, kot je lani v streznitvenem poročilu ugotovila Evropska agencija za okolje, najbolj ranljiva regija Evrope, celo sveta. Slovenija, ki se zaradi svoje zemljepisne lege segreva hitreje od svetovnega povprečja, pa je med najbolj ranljivimi državami Evrope. Trenutno je v teku priprava nove nacionalne strategije prilagajanja, temu pa bo sledila priprava 12 regionalnih akcijskih načrtov. Lani jeseni je bila ustanovljena podnebna pisarna, namenjena pomoči občinam pri prilagajanju na podnebne spremembe, agencija za okolje pa vodi več projektov, povezanih s podnebnimi spremembami, vodi tudi Center za spremljanje suše v jugovzhodni Evropi (DNCSEE).  Če so nekoč na agenciji napovedovali vreme, je danes delo agencije bistveno drugačno, pravi direktor agencije Jože Knez - danes napovedujejo vremenske ekstreme, računajo napovedi spreminjanja podnebja do konca stoletja, ... 

Generalna sekretarka Svetovne meteorološke organizacije (WMO) Andrea Celeste Saulo je obljubila nadaljnjo podporo WMO državam pri prilagajanju na podnebne spremembe. Osredotočila se je na obveščanje:  "Cilj je podpreti vse države in njihove sisteme zgodnjega obveščanja. Ti rešujejo življenja, vendar morajo biti na razpolago vsem ljudem." Slovenija je med vodilnimi v regiji pri prilagajanju, je še ocenila. Nekoliko manj optimistična je izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen, ki meni, da mora Evropa okrepiti prizadevanja za krepitev odpornosti na podnebne spremembe. EEA je k temu pozvala tudi Evropsko komisijo. Njihove ocene namreč kažejo, da je vpliv podnebnih sprememb na mnogih področjih in sektorjih že bistven. 

 

 

 

 

 

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.