Medtem ko se v vrtcih in šolah ob vse večjem številu obolelih ukvarjajo z organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, se vladajoča politika ukvarja s tem, kako bi dobila čim večji vpliv na delovanje omenjenih javnih zavodov. Koalicijski poslanci s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) so v začetku meseca po skrajšanem postopku v parlamentarno proceduro vložili novelo zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, katere glavni cilj je spremeniti sestavo svetov zavodov. Člani slednjih imajo poleg tega, da sprejemajo program razvoja vrtca in šole, delovni načrt, nadstandardni program, letno poročilo in odločajo o pritožbah, še eno zelo pomembno funkcijo. Odločajo tudi o imenovanju in razrešitvi ravnatelja. V sedanji enajstčlanski sestavi imajo v vrtcih in osnovnih šolah po tri predstavnike starši in ustanovitelj, ki je v tem primeru občina, pri srednjih šolah pa država. Pet članov pa je predstavnikov zaposlenih. Koalicija, h kateri sta podpise prispevala tudi oba manjšinska poslanca, bi število predstavnikov zaposlenih zmanjšala za dva in za toliko povečala članstvo predstavnikov ustanoviteljev.
Všečnost in odgovornost
Predlagatelji so prepričani, da sedanja sestava, ko "je večinsko voljo zaposlenih lahko uresničiti, saj zadošča le en dodatni glas iz drugih skupin", ni primerna. Še posebno v primeru imenovanja ravnatelja ne, saj "je na tak način imenovan ravnatelj prisiljen biti všečen zaposlenim. Kar pomeni, da je šibak ravnatelj, ki ob težkih strokovnih odločitvah ni zmožen podpreti pravic svojih zaposlenih, ko to potrebujejo." Pri imenovanju ravnatelja, ki določa raven znanosti in kakovosti dela, bi bilo prav, nadaljujejo, da posebno odgovornost nosi ustanovitelj, katerega odločitve presojajo občani oziroma državljani in zato nosi tudi dobre in slabe posledice. Zaposleni pa nimajo niti odgovornosti niti posledic zaradi ravnateljevega morebitnega slabega dela.
Robert Smrdelj: "Če sta financiranje in odgovornost na ustanovitelju, potem mora ta imeti tudi ustrezno težo v svetu zavoda."
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) tovrstnemu predlogu nasprotujejo, ker so prepričani, da bi se s tem "na široko odprla vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter na izbiro ravnateljev, kar je zdajšnja sestava uspešno omejevala". Spomnijo, da je bilo že zdaj največ pritiskov med postopki izbire ravnateljic in ravnateljev prav s strani lokalne politike. "Predlagana sprememba pa bi se v najslabšem primeru lahko izrazila tako, da bodo morali kandidati za ravnatelje, ki bodo želeli biti imenovani, imeti strankarske izkaznice, se vpisati v stranko, ali biti vsaj njen simpatizer, v najboljšem primeru pa bodo odvisni od vladajoče politike." Omenjeni predlog po mnenju SVIZ kaže, da predlagatelji pri izbiri ne zaupajo strokovnim delavcem v vrtcih in šolah. A prav kakovost vzgoje in izobraževanja, s katero se naši politiki hvalijo tudi v tujini, po besedah glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja dokazuje, da sedanji sistem izbire ravnatelja omogoča, da je ta strokoven in sposoben voditi zavod. Zato v SVIZ v primeru sprejetja omenjenega predloga napovedujejo odločanje o vložitvi zahteve za razpis naknadnega referenduma.
Imenovanje ravnatelja in korupcijska tveganja
Tudi direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar meni, da bi se s tako spremembo glas vsakokratne politike v šolah okrepil. "Šolo bi vodila politika, ne pa stroka," pravi in kot edino spremembo, ki se ji zdi smotrna, vidi uvedbo kazenske odgovornosti za vse člane sveta zavoda, saj je v sedanji ureditvi ravnatelj tisti, ki nosi odgovornost za vse odločitve sveta zavoda, četudi te niso zakonite. Temu pritrjuje tudi Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev in ravnateljic osnovnih in glasbenih šol. "Nobena sestava svetov zavodov ne bo dobra, dokler ne bodo zakonsko opredeljene tako odgovornost članov in sveta zavoda kot tudi to, kakšne kvalifikacije naj ima član. Na to opozarjamo že dolgo, a se ne zgodi nič. Nenazadnje je pred leti protikorupcijska komisija ugotovila, da ob imenovanja ravnatelja obstajajo korupcijska tveganja na obeh straneh; na ravnateljevi in svetu zavoda." In nadaljuje, da bi se mu zdel aktualen predlog, če ne bi bilo politizacije, celo smiseln. "V majhnih krajih, kjer so nenazadnje tudi starši predstavniki lokalne skupnosti, bi vsem moralo biti v interesu, da je šola odlična in da v svetu zavoda sedijo kompetentni ljudje. Seveda pa ni nobene zagotovila, da bo tako, četudi bo namesto zaposlenih prevladujočo besedo v svetu zavoda dobil ustanovitelj."
Koalicijski predlog pa ima očitno podporo in zaledje tudi pri županih. Kot je povedal Robert Smrdelj, župan Pivke in predsednik Združenja občin Slovenije, so sami v preteklosti na vlade že naslovili tovrstne pobude. "Če sta financiranje in odgovornost na ustanovitelju, potem mora ta imeti tudi ustrezno težo v svetu zavoda," pojasni Smrdelj. In ne zanika, da bi se lahko pojavili županski poskusi uveljaviti svojo voljo pri izbiri ravnatelja. A dodaja, da je pri tem vendarle varovalka; dobiti bo moral še en glas druge skupine za večino v svetu zavoda. Soglasje k imenovanju ravnatelja pa mora dati tudi pristojen minister za izobraževanje. Odgovorov, ali so seznanjeni s predlogom in kakšno je njihovo stališče, z ministrstva za izobraževanje do zaključka redakcije nismo prejeli.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
