Timotej Milanov
Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je že leta 2019 v vlogi predsednika vlade zavzel za gradnjo JEK 2.
Vprašanje gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem bo zagotovo zaposlovalo tudi slovensko politiko, zato smo pri strankah preverili, kakšno je njihovo stališče glede odločitve Evropske komisije, da bodo med taksonomijo EU, torej na seznam naložb, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, pod določenimi pogoji vključene tudi aktivnosti, povezane z jedrsko energijo in zemeljskim plinom. Zanimalo nas je še, ali podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne in ali menijo, da bi se državljani morali o tem izreči na referendumu.
Uroš Macerl: "K projektu JEK 2 politična elita pristopa enako, kot je gradila TEŠ 6."
JEK 2 kot zelena naložba da, vendar ...
V LMŠ, SD, SDS in SNS odločitev Evropske komisije podpirajo. Socialni demokrati v tem vidijo možnost, da bi na vzdržen način dosegli cilje zelenega prehoda brez ogrozitve energetske stabilnosti. Hkrati pravijo, da je tako pomembno odločitev treba po poglobljeni javni razpravi sprejeti na referendumu. V Slovenski demokratski stranki ne nasprotujejo klasifikaciji jedrskih in plinskih elektrarn kot zelenih naložb. Prav tako ne gradnji JEK 2, ki bi lahko, kot pravijo, v prehodnem obdobju po zaprtju TEŠ 6 zagotavljala potrebno električno energijo. Glede referenduma pravijo, da kot stranka, zavezana demokratičnim vrednotam, temu ne nasprotujejo, a imajo resne pomisleke o smiselnosti takega referenduma.
Kaj menijo vidni predstavniki zelenih
Proti uvrstitvi jedrskih in plinskih projektov v taksonomijo EU so sicer prvi javno nastopili v nastajajoči stranki Vesna. Sopredsednik ustanovnega odbora Uroš Macerl je dejal, da niso a priori proti jedrski energiji in JEK 2, a da so proti temu, da bi bila jedrska energija opredeljena kot zelena in trajnostna. "K projektu JEK 2 slovenska politična elita pristopa na enak način, kot smo gradili TEŠ 6," je povedal Macerl in poudaril, da nobena vlada doslej o tem vprašanju ni odprla javne razprave ali naročila raziskav možnih alternativ.
V stranki Zeleni Slovenije, ki jo vodi Andrej Čuš, ocenjujejo, da se je Evropska unija znašla v energetski krizi zaradi neusklajenosti in pomanjkanja vizije. V slovenski energetiki pa so se po njihovem mnenju v zadnjih 30 letih ukvarjali predvsem s kadrovanjem. "Jedrska energija ni zelena, ima pa nizek ogljični odtis. Kar se tiče plina, lahko pogledate primer Nemčije, kjer se je zaradi povečanega izkoriščanja plina močno dvignil ogljični odtis." V stranki podpirajo referendum o JEK 2.
"Jedrska energija resda ne proizvaja toplogrednih plinov in je zanesljiva, zagotovo pa ni zeleni vir energije, kot poskuša prikazati Evropska komisija. Ni mogoče zanikati, da breme shranjevanja radioaktivnih ostankov jedrskega goriva prenašamo na prihodnje generacije," pravi predsednik Stranke zelenih dejanj - Z.Dej Jure Leben, ki podpira tudi referendum.
Podobno je stališče Slovenske nacionalne stranke, v kateri so prepričani, da je jedrska energija najčistejša, niso pa naklonjeni referendumu. Ta bi bil po njihovem mnenju še en udarec za državo: "Saj bi ponovno skupaj stopili vsi protivladni elementi, da bi izkoristili možnost za boj proti trenutni vladi." V LMŠ spominjajo, da je predsednik stranke Marjan Šarec že leta 2019 v vlogi predsednika vlade ob obisku jedrske elektrarne v Krškem poudaril, da Slovenija za energetsko neodvisnost potrebuje nov blok jedrske elektrarne: "JEK 2 podpiramo, nikakor pa ne sme postati nov TEŠ 6. Nekatere poteze aktualne vlade žal projekt usmerjajo v napačno smer."
Kot še dodajo, zagovarjajo široko javno razpravo in referendum: "Na katerem bodo državljani odločili na podlagi spoznanj v tej razpravi." Kot rečeno, odločitev Evropske komisije podpirajo, a pri tem opozarjajo, da bo ključnega pomena časovni okvir, v katerem bo dovoljena izjema za jedrsko energijo in plin, da bi lahko v tem obdobju realizirali načrte za razvoj slovenskega elektroenergetskega sistema. "Po naši oceni bi moral biti časovni okvir vsaj do leta 2035, če že ne 2040."
Predlog deli članice
Prav včeraj se sicer iztekel rok za odzive na predlog Evropske komisije glede obravnave jedrske energije in plina kot prehodno zelenih naložb. Slovenija je v skupini več držav s Francijo na čelu, ki ga zagovarja, Avstrija pa ga je pripravljena izpodbijati tudi na Sodišču EU, proti sta tudi Nemčija in Luksemburg.
Sistem označevanja trajnostnih naložb je pomemben vodnik za vlagatelje. Izgradnja novih nukleark bi denimo bila priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Predlog navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.
Komisija naj bi besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložila Svetu EU in Evropskemu parlamentu. Ta dva bosta imela štiri mesece za preučitev, zaprosita pa lahko še za dodatna dva meseca.
Svet, v okviru katerega odločajo članice unije, lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju. (dr)
Tudi v NSi in LIDE za, Levica: Brez vsiljevanj
V Novi Sloveniji, iz vrst katere prihaja minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, sicer eden najbolj vidnih zagovornikov projekta JEK 2, so naklonjeni rabi jedrske energije v Sloveniji. V stranki pravijo, da glede referenduma še nimajo stališča. V stranki LIDE menijo, da je potencial obnovljivih virov energije premajhen, da bi lahko nadomestil sočasni izpad električne proizvodnje iz JEK in TEŠ 6. Tako bodo v primeru posvetovalnega referenduma podprli gradnjo JEK 2. V Levici podpore povečani proizvodnji jedrske energije pod pogoji opuščanja rabe premoga in drugih fosilnih virov ne izključujejo, a dodajajo, da mora biti odločitev o JEK 2 sprejeta ob širši družbeni razpravi. "Ne pa vsiljena po cenah in pogojih, ki jih diktirajo razne interesne skupine. Prav tako je treba upoštevati dejstvi, da problem shranjevanja jedrskih odpadkov še ni zadovoljivo rešen in da jedrska energija prinaša specifična tveganja, ki jih je treba nasloviti."
SAB: Ali JEK 2 sploh potrebujemo?
V Stranki Alenke Bratušek pravijo, da ni vprašanje, ali v državi želimo drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, temveč ali ga potrebujemo: "V tem trenutku ni jasno, ali bi bilo v bližnji prihodnosti in z novimi tehnologijami jedrsko energijo možno nadomestiti z alternativnimi viri. Odgovor na to dilemo terja dognanja stroke in je neposredno povezan z varnostjo oskrbe z električno energijo. Če je za energetsko neodvisnost Slovenije nujna gradnja JEK 2, je treba določiti velikost elektrarne in razmišljati o novi modularni generaciji manjših reaktorjev." V stranki podpirajo referendum, glede odločitve Evropske komisije pa pravijo, da so do nje zadržani.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
