Že decembra je Brodnjak za sobotno prilogo Dela dejal, da so pogajanja o njegovi plači z nadzornim svetom v teku. "Verjamem v razplet, ki bo v vzajemno korist in zadovoljstvo," je decembra povedal za omenjeni časopis.
In Delo tudi poroča, da naj bi banka naročila analizo prejemkov primerljivih finančnih ustanov, na podlagi te analize pa naj bi potem padla odločitev o plači prvega moža NLB. A ne Brodnjak ne nadzorniki tega za zdaj ne komentirajo.
Brodnjak je v letu 2017 zaslužil dobrih 163.000 evrov bruto, po podatkih Dela pa je bil podobnega plačila deležen tudi v lanskem letu. To pa je za okoli 60.000 evrov manj kot v primerljivih drugih bankah po državi. Tako naj bi v NKBM, ki ima dvakrat nižjo bilančno vsoto kot NLB, direktor prejemal okoli dvajset tisočakov več kot Brodnjak, analiza družbe Deloitte Slovenija pa je konec lanskega leta pokazala, da so člani uprav borznih družb leta 2017 v povprečju zaslužili 216.893 evrov.
Plača prvega moža NLB je bila do privatizacije, ki se je zgodila novembra lani, v primežu t. i. Lahovnikovega zakona, ki je bil sprejet leta 2010, njegov namen pa je bil omejiti plače direktorje družb v državni lasti.
Danes se je na to novico na Twitterju oglasila stranka Levica, ki je vseskozi nasprotovala prvatizaciji NLB. Tvitnila je: "Privatizacija NLB že kaže izjemne učinke."
{twitter}https://twitter.com/strankalevica/status/1097781781171003393{/twitter}
Tvitnil pa je tudi ekonomist Igor Masten. "Sem prepričan, da mu je jasno, ampak vseeno: Blaž Brodnjak bo potomcem vedel razložiti, da je za pol milje letne plače po svetu potrebno voditi banko kot je #NLB, pri nas pa greš še skozi javno pljuvanje," je zapisal.
{twitter}https://twitter.com/IgorMasten/status/1097901326665691138{/twitter}
