Generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc je v današnjem sporočilu za javnost opozoril, da do izplačil dodatkov v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor in zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 ni prišlo ali pa so bila izvedena v "ponižujoče nizkih zneskih - tudi manj kot pet evrov na mesec". In to kljub temu, da so se nekateri direktorji poklicnih gasilskih enot nagibali k izplačilu dodatka v skladu z veljavnimi določbami, je dodal.
"Temu je po njihovem botrovalo mnenje komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor, pa tudi nejasna in zavajajoča mnenja ministrstva za javno upravo ter stališče županov Združenja mestnih občin Slovenije," je zapisal Švarc. Pri tem je poudaril, da so bili gasilci v vladnem dokumentu, ki določa merila za razdelitev sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije poleg policistov in vojakov izrecno zavedeni kot bolj izpostavljen poklic.
V poklicnih gasilskih enotah so ob razglasitvi epidemije spremenili delovni režim. Tako so bile zaradi nevarnosti širitve virusa redne delovne izmene zmanjšane na minimum, ostalim gasilcem pa je bilo odrejeno čakanje na delo doma. "Zato so odločitve delodajalcev, da bodo gasilci deležni dodatka za delo v rizičnih razmerah le za čas intervencij izven enote, povsem nelogične, kontradiktorne, za nas pa popolnoma nesprejemljive," je opozoril Švarc.
Po besedah generalnega sekretarja sindikata poklicnih gasilcev so gasilci svoje obveznosti opravljali tudi v neposrednih žariščih epidemije, kot so zdravstveni domovi in domovi za starejše. V nekaterih primerih so bili ob sumu na okužbo ponesrečencev gasilci odpeljani tudi v izolacijo, ob konkretni okužbi posameznih gasilcev pa je bila celotna ekipa poslana v karanteno, je še izpostavil Švarc.
Zaradi vsega navedenega, v sindikatu znova pozivajo delodajalce, da se ravnajo v skladu s kolektivno pogodbo in interventnim zakonom ter vsem zaposlenim za vse ure opravljene delovne obveznosti (razen tistim, ki delo opravljajo od doma), priznajo in obračunajo dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, za čas izvoza na katerokoli intervencijo pa še do 35 odstotkov urne postavke osnovne plače. Poziv gre v enaki meri tudi županom, ki so kot ustanovitelji in financerji dolžni zagotoviti vsa potrebna finančna sredstva, ki pa jih bo tako ali tako pokril državni proračun.
