Čeprav odlok več ne velja, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in sedaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo.
Ustavni sodniki so ugotovili, da je pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar pa bi bilo treba urediti v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB). V skladu z vladnim odlokom, ki naj bi začel veljati s 1. oktobrom, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se iz tako imenovanega pogoja PCT izloči T, torej možnost testiranja. Ta pogoj bi veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote) in ne za celoten javni sektor.
Odločitev US je bila pričakovana
Spomnimo, da je to bil predlog ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. Ukrep je takrat razlagal, kot da v zvezi s tem vlada nastopa kot delodajalec, s tem pa je zgled vsem drugim delodajalcem v državi, tudi tistim v zasebnem sektorju. Koritnik se je zdaj na odločitev sodišča odzval z besedami, da spoštuje odločitev ustavnega sodišča, da pa to nikakor ne pomeni, da ukrep ne bi bil koristen. "Nikakor ni bilo rečeno, da je ta ukrep nesorazmeren, neprimeren ali neskladen. Nasprotno, glede na sedanjo epidemiološko situacijo bomo morali vsi skupaj najti ustrezne rešitve. In to hitro," je dodal.
Zakaj so kostanji lahko, kuhano vino pa ne?
Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar opozarja, da se razmere v intenzivnih enotah bolnišnic še ne umirjajo, čeprav je trend zmanjševanja okužb v populaciji ugoden. Poudarila je, da se epidemiološka situacija med prazniki ne sme poslabšati, zato je ljudi pozvala, naj ostanejo odgovorni do sebe in drugih. Spregovorila je tudi o vladnem odloku, po katerem je z izjemo pečenega kostanja prepovedano ponujanje hrane in pijače pri stojnicah. Logarjeva je pojasnila, da je tveganje za prenos okužbe z novim koronavirusom pri stojnicah bistveno večje kot v organiziranih lokalih. Pojasnila je, da kostanj pri stojnicah ostaja zato, ker "kostanj praviloma jemo in hodimo zraven". Pitje kuhanega vina pa privede do zbiranja večje skupine ljudi za isto mizo, kar predstavlja večje tveganje za prenos okužbe, je pojasnila. Gostinci so nad tako odločitvijo ogorčeni. Obrtno-podjetniška zbornica vladi očita, da bi lahko, da bi se izognila dodatni škodi v gostinstvu, pravočasno sprejela omejitve, ne pa da to stori v zadnjem trenutku, ko so gostinci že opravili potrebne nakupe za praznični december.
Predstavniki tistih služb, ki se jih taka sprememba neposredno tiče, so predlogu že od začetka nasprotovali. Na ustavno sodišče je bilo vloženih več ustavnih pobud, konec septembra pa je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo. Čeprav odlok ne velja več, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in sedaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo. Pobud za presojo pa je bilo več. Med drugim so takemu ukrepu nasprotovali tudi v Sindikatu državnih organov. Predsednik Frančišek Verk je odločitev ustavnega sodišča zato pozdravil: "Tak predlog je, prvič, diskriminatoren, ker zajema le državne uradnike, drugič, nima ustrezne zakonske podlage," je dejal Verk, ki je tak razplet pričakoval.
Težava že v zakonski podlagi, do vsebine še niso prišli
Ustavno sodišče je namreč odločilo, da pogoj PC ni bil sprejet v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih, kjer je na primer že pravna podlaga za obvezno cepljenje kot pogoj za opravljanje določenih poklicev, oziroma da druge pravne podlage, na katere se je sklicevala vlada, v tem primeru ne zadoščajo. Niso pa se opredelili do vprašanja, ali bi bil ukrep PC, če bi bil odrejen na ustrezni zakonski podlagi, ustavno dopusten.
Odločba ima sicer kar šest ločenih mnenj. Proti odločitvi US so glasovali sodniki ddr. Klemen Jaklič, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Jaklič pravi, da je odločba smrtonosen pravni formalizem v času, ko covid-19 zahteva 20 življenj na dan. Po njegovem "zakonskih podlag za vzpodbujanje cepljenja zaposlenih v državni upravi, torej v lastnih vrstah, kjer vlada skupaj z ministrstvi v razmerju do delavcev nastopa kot delodajalec, kar mrgoli".
Je predlog pravne mreže zdaj ena od možnih rešitev?
Zakon o nalezljivih boleznih bi sicer morali popraviti. Na to je že opozorilo ustavno sodišče, rok za popravke pa se je iztekel. Pri Pravni mreži za varstvo demokracije so zato skupaj s pravnimi strokovnjaki in ob posvetovanju z epidemiološko stroko pripravili predlog popravkov zakona in ga poslali poslanskim skupinam v DZ. Predlagana novela opredeljuje situacije, v katerih je dopustno, da vlada na predlog ministra, pristojnega za zdravje, z uredbo odredi posebne ukrepe, kadar tisti iz zakona o nalezljivih boleznih ne zadoščajo ali ne bodo zadoščali za zagotavljanje zadostnega varstva pred širjenjem oziroma preprečevanjem nalezljivih bolezni ter za varovanje zdravja in življenja ljudi.
Bistvo predloga je, da se ukrepi odrejajo postopoma, na kaskaden način, odvisno od tega, kako zelo posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Po tem predlogu vlada oziroma minister, pristojen za zdravje, za vsako posamezno stanje ustanovi strokovno skupino, ki nato sprejme obrazloženo strokovno oceno. Predlog uvaja še obveznost, da se strokovna ocena, skupaj z obrazložitvijo, objavi v uradnem listu. Predlaga se še, da minister predlog ukrepov pošlje v seznanitev tudi državnemu zboru. Z vsako covidsko uredbo vlade pa se mora pristojno delovno telo DZ seznaniti najkasneje pet dni po njenem sprejetju. Predlog zakona uvaja torej parlamentarni nadzor nad ukrepi. Pristojno delovno telo bi moralo dati soglasje k vsakemu podaljšanju ukrepov, če je to daljše od 30, 60 ali 90 dni.
No, namesto sprememb zakona o nalezljivih boleznih vlada zdaj načrtuje sprejetje novega PKP, tokrat že desetega, v okviru katerega bi uredili tudi to pravno vprašanje. V predlog PKP10 so namreč zapisali, da se pravna podlaga za urejanje življenja glede zbiranja ljudi, opravljanja dela ter prometa blaga in storitev lahko uredi z odloki. To bi pomenilo, da to vlada lahko na podlagi strokovnih ocen ureja z odloki za največ 15 dni, o čemer mora obvestiti DZ.