Blaž Petkovič
Čeprav je državni zbor že ob koncu lanskega leta ob sprejetju sedmega protikoronskega paketa uzakonil določbo, naj se financiranje STA iz državnega proračuna zagotovi tudi v letu 2021, vlada te zakonske obveznosti do danes, torej po sto dneh, še ni začela uresničevati. Še več. Prejšnji mesec je svoj pritisk na javni medij stopnjevala s predlogom razrešitve direktorja agencije in s pozivom po posredovanju policije in inšpektorata za delo. Pa je kdo od ministrov v tem obdobju javno opozoril na avtoritarno nespoštovanje volje državnega zbora s strani vlade ali na uničevanje dela kritične infrastrukture države, s katero se, če povzamemo besede prvega direktorja STA Dejana Verčiča, na tak način ne igra? Ko smo jih spraševali, kako so glasovali o spornih sklepih o STA, so bili ministri iz koalicijskih SMC in NSi večinoma brez komentarja. Izpostavil se je zgolj Matej Tonin, predsednik stranke, ki je sicer za odločen umik politike iz gospodarstva. Direktorju STA je v pismu mimogrede navrgel, naj raje odstopi. Ob tej priložnosti ni odveč ponoviti, da direktorja tiskovne agencije imenuje in razrešuje nadzorni svet in da je dolžnost ustanovitelja, torej vlade, zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA.
Začelo se je z na prvi pogled nedolžnimi napadi, zdaj se nadaljuje (ali zaključuje?) s krutim finančnim izčrpavanjem
Pri zgodbi o Slovenski tiskovni agenciji ne gre za vprašanje posameznikov, bodisi Uroša Urbanije bodisi Bojana Veselinoviča. To je zgodba o javnem mediju, ki ima pomembno vlogo pri uresničevanju pravice do obveščenosti vsakega državljana. In prav zaradi svojega poslanstva ne sme postati propagandno orodje vsakokratne oblasti, kar so si nekateri želeli že v času prve Janševe vlade. Res je, da se sopotniki te vlade zelo hitro učijo nevarnih praks, ki jih je še nedavno zoper medije in novinarstvo izvajala zgolj ena stranka. Pa vseeno poskusimo: spoštovani ministri in ministrice, se zavedate, da je STA zelo pomemben vir informacij vsakega slovenskega medija in s svojim angleškim servisom najodmevnejši glas Slovenije v tujini, kar bo še posebno prišlo do izraza med skorajšnjim predsedovanjem Svetu EU? Veste, koliko novic STA preko drugih medijev doseže državljane? Koliko manjših medijev je odvisnih od tega servisa, ki ponuja radijske, video in foto storitve ter deli informacije številnih tujih tiskovnih agencij? Ste morda že slišali, da ima STA tudi nagrajeni razvojni oddelek za tehnološko-medijske rešitve in digitalni arhiv, s pomočjo katerega lahko samo z nekaj kliki najdete prispevke, torej preverite dnevno družbeno-politično dogajanje iz 90. let? Vas morda zanima, koliko mladih novinarjev je prve korake naredilo prav na tem javnem servisu?
Težko je sicer verjeti, da bo v načrtu Janeza Janše po osiromašenju slovenskega medijskega prostora prva padla ravno Slovenska tiskovna agencija, ki je začela "oddajati" 20. junija 1991, torej le nekaj dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije. A če se bo madžarski scenarij političnega podrejanja javnih medijev - ki ga je, mimogrede, Janševa vlada napovedala že s predlaganimi spremembami celotne medijske zakonodaje - na slovenskih tleh vendarle začel izvajati tudi v svoji najbolj brutalni obliki, bodo njegovi izvrševalci znani. Ob Janezu Janši v naslednjem vrstnem redu: Zdravko Počivalšek, Matej Tonin, Anže Logar, Aleš Hojs, Andrej Šircelj, Lilijana Kozlovič, Boštjan Koritnik, Janez Cigler Kralj, Janez Poklukar, Simona Kustec, Jernej Vrtovec, Vasko Simoniti, Jože Podgoršek, Andrej Vizjak, Zvonko Černač in Helena Jaklitsch.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
