Največja vladna stranka napoveduje vnovično preverjanje podpore članstvu v Natu na referendumu. Vstop Slovenije v Nato so sicer na referendumu leta 2003 volivci podprli s 66,08 odstotka glasov. Po dobrih 20 letih se podpora članstvu giblje pri nekaj več kot 50 odstotkih. Junijska raziskava Valicona za Siol je sicer pokazala, da članstvo v zvezi Nato podpira dobra polovica vprašanih (56,4 odstotka), proti jih je 27,2 odstotka.
Slovenija je članica Nata sicer postala 29. marca 2004, kot del največje širitve v zgodovini Nata skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško.
Podporo državljanov v državah članicah vsako leto v javnomnenjskih raziskavah preverja tudi sam Nato. Zadnje poročilo, objavljeno pred letom dni, kaže, da je Slovenija med članicami na samem repu po podpori ohranitvi članstva v Natu. A je ta še vedno znašala 58 odstotkov, medtem ko bi 11 odstotkov vprašanih glasovalo za izstop Slovenije iz Natu. Tedaj je bilo 31 odstotkov neopredeljenih. Če slednjih ne bi upoštevali, pa je lani podporo ohranitvi članstva v Natu podprlo 66 odstotkov anketiranih.
Na ravni celotnega Nata je bila podpora članstvu v državah članicah 70-odstotna, brez neopredeljenih pa 84 odstotna.
Tudi pri podpori obrambnih izdatkov je Slovenija na dnu lestvice, konkretno na predzadnjem mestu pred Islandijo. 27 odstotkov ljudi je lani tako menilo, da bi morala država obrambne izdatke dvigniti, 38 odstotkov je bilo za ohranitev izdatkov na obstoječi ravni, 23 odstotkov jih je menilo, da bi bilo treba izdatke zmanjšati, 12 odstotkov je bilo neopredeljenih.
Severnoatlantska pogodba pa v 13. členu opredeljuje, da lahko katera koli pogodbenica preneha biti pogodbenica eno leto po tem, ko je obvestilo o odpovedi poslala vladi Združenih držav Amerike, ki bo vlade drugih pogodbenic obvestila o deponiranju vsakega obvestila o odpovedi.
Lani, ob 20. jubileju je Anton Rop, ki je bil v času referendumske odločitve za Nato premier, spomnil na dilemo pri odločitvi za izvedbo referendumov o vstopu v EU in Nato, na katero so vplivali mednarodni dogodki na čelu z vojno v Iraku. Kot je dejal, je bilo težko oceniti, ali bosta referenduma uspešna. Po njegovih besedah pa je Slovenija z vstopom v zavezništvo in unijo stopila na pravo pot in postala del demokratičnega sveta.
DZ je danes najprej na predlog Levice podprl razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda. V slednji pa so po glasovanju sporočili, da bodo prihodnji teden vložili predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.
