


Cene zemeljskega plina so na globalnem trgu za več kot desetkrat višje kot pred letom dni, premog je petkrat dražji kot v istem obdobju lani. Dvig cen teh energentov je skupaj s podražitvijo kuponov za izpuste toplogrednih plinov v EU pospešil rast cen električne energije. Draži se tudi nafta, njene cene so prav tako blizu rekordnih vrednosti, navaja Mednarodna agencija za energijo (IEA). Vlade več držav so zaradi tega že sprejele ukrepe za pomoč ranljivejšim gospodinjstvom.
Država bi lahko prepovedala izvoz elektrike v tujino ali omejila ceno energije
Za Slovenijo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek pojasnjuje, da država realno lahko vpliva zgolj na ceno električne energije, saj to v večji meri proizvajamo doma. Njeno podražitev lahko omili, medtem ko pri plinu te možnosti nimamo, saj ga uvažamo in smo tako odvisni od cen plina na tujih trgih. Če bi bilo potrebno, bi država lahko domačim proizvajalcem električne energije prepovedala izvoz električne energije v tujino, na drugi strani pa bi lahko omejila ceno energije.
Minister še pojasnjuje, da povečanje cen električne energije ne vpliva enako drastično na povečanje računa odjemalca, ob tem pričakuje, da bodo to dobavitelji jasneje pojasnili svojim kupcem. Cene naftnih derivatov pa so v Sloveniji višje zaradi cen na svetovnem trgu. Sedanje cene so sicer takšne kot pred koronsko krizo, trdi Počivalšek.
Dragi izpusti toplogrednih plinov

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Maks Tajnikar nam je pojasnil, da se bodo v Sloveniji cene plina in naftnih derivatov (glede na obseg dolgoročnih pogodb) z zamikom prilagajale ravni na evropskih trgih, saj smo v celoti odvisni od uvoza. Pri cenah elektrike so razmere drugačne, saj več kot 90 odstotkov potreb po elektriki zapolnimo z lastno proizvodnjo. Ob tem Tajnikar opozarja, da se cena dela, ki je največji operativni strošek v hidroelektrarnah na Dravi, Savi in Soči, ni povečala, da jedrsko gorivo za Nuklearno elektrarno Krško ni dražje in da tudi premog iz Velenja za Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) ni dražji.
Pri TEŠ se dražijo kuponi za izpuste toplogrednih plinov, brez njih bi bila proizvodnja električne energije v TEŠ donosna. Kriza je pokazala, da ti kuponi bolj koristijo neenakosti v svetu kot ozelenitvi planeta. "Ceno elektrike bodo porivali navzgor trgovci, ki jo kupujejo na evropskih trgih in prodajajo v Sloveniji. Na žalost pa bo tu prišlo do paralelnega obnašanja, ki se mu lahko priključita tudi oba državna proizvajalca električne energije," pravi profesor Tajnikar.
K tem je treba dodati trošarine, marže in davke, da dobimo cene, ki jih plačamo v gospodinjstvih. "Na žalost smo tudi te cene sprostili, kot da imamo v Sloveniji vso svetovno konkurenco, čeprav imamo le dve proizvodni podjetji električne energije v državni lasti, dva velika trgovca na malo pri naftnih derivatih (eden je državni) in enega velikega državnega plinskega trgovca. Zato sem vedno bil proti tržnemu oblikovanju maloprodajnih cen energentov v Sloveniji," pravi Tajnikar. Državno reguliranje cen omogoči tudi ustrezno davčno in maržno prilagajanje ciklom v nabavnih in proizvodnih cenah, pojasnjuje.
Evropska komisija ukrepa
Zaradi izjemnega zvišanja cen energije je Evropska komisija včeraj sprejela sporočilo o cenah energije, v katerem navaja kratkoročne in srednjeročne ukrepe, ki jih imajo na voljo države članice, da računi za gospodinjstva in podjetja ne bodo pretirano visoki. "Porast svetovnih cen energije je resna skrb za EU. V času, ko se pandemija končuje in začenja gospodarsko okrevanje, je pomembno, da zaščitimo ranljive potrošnike in podpremo evropska podjetja," pravi evropska komisarka za energijo Kadri Simson.
Med kratkoročnimi ukrepi Evropska komisija predlaga vavčerje, delno plačilo računov najbolj ranljivim potrošnikom, začasen zamik plačila računov, zmanjšanje davčne stopnje. Podjetjem država lahko zagotovi državno pomoč v skladu s pravili EU za državne pomoči. Med srednjeročnimi ukrepi v Bruslju priporočajo povečanje naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, razvoj zmogljivosti za skladiščenje energije.
Veriga podražitev

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, nam je razložil, da napovedane podražitve energentov vplivajo na proizvodne družbe pretežno v obliki višjih vhodnih cen polproizvodov in višjih stroškov transportnih storitev. Odvisno od časa zakupa količin energentov pa se bodo sčasoma povečevali tudi stroški za dobavo električne energije in plina. "Z višjimi cenami električne energije in plina se bo pretežni del gospodarstva soočil v prvi polovici naslednjega leta. Pri energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja aluminija, jekla, stekla, zidakov, cementa in podobno) znaša strošek energentov od pet do petnajst odstotkov končne cene proizvoda," pojasnjuje Ivanc. Ključni energenti, ki vplivajo na dvig stroškov v proizvodnji, so električna energija, plin in nafta, v manjši meri tudi premog. Po dejavnostih pa so razlike velike. Za storitvena podjetja sta najpomembnejša energenta električna energija in nafta za pogon službenih vozil.

Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger pa nam je pojasnil, da je Slovenija vpeta v mednarodne trge energentov, zato cene na mednarodnih trgih določajo cene v Sloveniji. Cene energentov bodo po njegovih besedah visoke še vsaj pol leta do eno leto. Nafta bo ostala draga zaradi nizkih zalog, zemeljski plin zaradi težav pri dobavi iz Norveške in Rusije ter slabih zalog v Evropi. Pobrala jih je ostra zima. Nižja je bila letos, zlasti v Nemčiji, tudi proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Poleg tega imamo že prve pojave tako imenovane zelene inflacije, ki je posledica prehoda na obnovljive vire energije, katerih pridobivanje je dražje.
Investitorji zaradi zelenega prehoda niso več pripravljeni vlagati v naftna podjetja, zato je na trgu na voljo manj nafte. Na drugi strani visoke cene nafte ustrezajo državam proizvajalkam, ker si polnijo proračune, saj so se zaradi protikoronskih ukrepov zadolžile. Povečuje se tudi povpraševanje po energiji, ker gospodarstva po pandemiji okrevajo.