Varnost in odpornost države ne smeta biti predmet dnevnopolitičnih preigravanj. Slovenija je trenutno po vseh mednarodnih lestvicah varna država. Naša skupna odgovornost je, da zagotovimo, da tako tudi ostane, pravijo v kabinetu premierja.
Zato bo Robert Golob v sredo opravil pogovor z ustavnimi pravniki. Nato se bo sestal izvršni odbor največje vladne stranke Gibanje Svoboda. V četrtek bo premier o tem razpravljal s koalicijskima partnericama SD in Levico pred sejo vlade. V petek pa je predvideno srečanje predsednikov vseh parlamentarnih strank in poslancev madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Han o dogajanju minuli petek: SD ni kriva
Po popoldanskem predsedstvu stranke je predsednik SD Matjaž Han pozval k "mirni komunikaciji, trezni glavi in razumu", predvsem zaradi geopolitičnih razmer v svetu. Ključno za SD je, da koalicija na rednih volitvah prejme mandat za sestavo nove levosredinske vlade.
Han je zavrnil namigovanja, da bi petkovo dogajanje v državnem zboru lahko pomenilo konec koalicije. Referendumski predlog Levice so namreč soglasno podprli še v SD ter v opozicijskih SDS in NSi, največja vladna stranka Gibanje Svoboda pa mu je nasprotovala.
Po Hanovih besedah morajo vsi skupaj dokazati, da so novega mandata vredni, ter pridobiti "malo izgubljeno zaupanje ljudi". "Samoumevno danes ni nič," je pripomnil. A da bo to mogoče le, če bodo "z medsebojnim spoštovanjem, komunikacijo in drugim delom za državo" pokazali, da so zanesljivo partnerstvo - še posebej v teh zahtevnih geopolitičnih, varnostnih in gospodarskih razmerah, "ki od nas terjajo odgovornost, razum in ne prehitro tvitanje".
"V tem trenutku nimamo privilegija, da bi s hitrimi odločitvami na račun par političnih točk za neko stranko ogrožali državo," je dejal. Za vihar v koaliciji kot tudi za izid petkovega glasovanja pa ni kriva SD, je večkrat ponovil. "Ne vem, kako bi kot stranka, ki ima demokratične vrednote, nasprotovali temu, da ljudje povejo svoje mnenje, ko govorimo o milijardah," je dejal. Tudi koalicijskim partnerjem so sporočili, kako bodo glasovali, je zatrdil in dodal, da so vse druge špekulacije odveč.
Odzivi
V največji vladni stranki so sicer danes skopi s komentarji, njihov poslanec Miroslav Gregorič je pred začetkom julijske redne seje DZ dejal, da je za komentar še prezgodaj. Na vprašanje, ali Svoboda z napovedanim predlogom referenduma igra z zelo velikim vložkom, pa je odvrnil, da je te težko oceniti. Po njegovem mnenju je treba preračunati vložek neodvisne neuvrščene države ali vložek države, ki je v Natu, sam pa ne želi "na pamet delati zaključkov".
V koalicijski SD so o aktualnem političnem dogajanju in odnosih v koaliciji razpravljali na popoldanski seji predsedstva stranke. Podpredsednica SD Meira Hot pa je že pred tem v izjavi v DZ glede referenduma o članstvu Slovenije v Natu dejala, da morajo tega najprej videti. O petkovem glasovanju, kjer je tudi SD podprla predlog Levice, pa je pojasnila, da kakršnokoli drugačno glasovanje v koaliciji ne pomeni, da si jo želijo rušiti ali iz nje izstopiti. "Gre za to, da imamo morda glede določenih vprašanje različne poglede," je dodala.
Podobno stališče imajo tudi v najmanjši vladni stranki Levici. Koalicija sicer od petkovega glasovanja o slednjem ni govorila, je dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Pred začetkom seje DZ je ocenil, da je bilo sicer zaradi petkovega glasovanja nekaj presenečenja, a to po njegovih besedah ne vpliva na odnose v koaliciji. "Vsi smo upravičeni do lastnih mnenj, kar dokazuje tudi ta naš predlog za posvetovalni referendum. Živimo v zelo široki in demokratični koaliciji, tako s tem ne vidim težav," je komentiral.
Tudi s podporo referendumu, ki ga je napovedala Svoboda, sicer v stranki nimajo težav, bodo pa pred dokončnim izrekanjem o podpori počakali na vsebino samega predloga in referendumskega vprašanja. "Programska linija Levice pa je zelo jasna. Mi smo za izstop iz Nata," je dejal Vatovec.
Bolj ostri so medtem opozicijski odzivi na aktualno politično dogajanje.
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je v izjavi ob robu seje DZ dejal, da so v petek predlog Levice podprli, "ker niso mogli več tolerirati tega, da Robert Golob laže zaveznikom v Natu, mednarodni in notranji javnosti". NSi je jasno za članstvo v Natu, saj je to za Slovenijo "najcenejša varianta za zagotavljanje celovite varnosti", ki je predpogoj za socialno državo, meni. "Ne gre za licitacijo dva, tri ali pet odstotkov, gre za to, da se mi kot zrela država, kot polnopravni člani dogovorimo, spogajamo in potem tudi izpolnjujemo zaveze, ki smo jih dali," je dejal.
Od premierja pa bi pričakovali prehodne pogovore še pred sprejetimi posameznimi odločitvami. "Tukaj smo še enkrat priča neoperativnosti in samovoljnosti Roberta Goloba," ki je po oceni Cigler Kralja privedla tudi do konflikta v koaliciji.
Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov Anže Logar je dejal, da kot nekdanji zunanji minister težko sprejme igranje s temi vprašanji. Premierju je zato poslal poziv k umiritvi razmer in k sklicu vrha slovenske politike. "Mislim, da ni nikomur v interesu, da s krepkimi koraki, ki so nepremišljeni, Slovenijo postavimo v zelo neugoden, skoraj brezizhoden položaj," je dejal.
Referendum o obrambnih izdatkih je po Hanovih besedah "druga stvar" od referenduma o članstvu Slovenije v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda. O tem zaradi državotvornosti ne želi ničesar prejudicirati. Poudaril pa je, da moramo iz Nata, če bi bila takšna želja, izstopiti na enak način, kot smo vanj vstopili, torej z izrekanjem na referendumu. Ob tem pa je opozoril, da z morebitnim takšnim referendumom Slovenija "odpira eno glavnih front na področju političnega vmešavanja za akterje na geografskem območju Evropske unije, hibridne vojne, kibernetske vojne".
A pobude za referendum še ni na mizi, obstaja samo zapis premierja Roberta Goloba na družbenem omrežju X, zato Hana veseli da bo premier opravil pogovore z ustavnimi pravniki, koalicijo in vsemi parlamentarnimi strankami: "Pričakujem trezno državniško razpravo in ugotovitev, da se včasih juha ne poje tako vroča, kot se skuha."
