Potem ko je novembra na referendumu padel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se pojavlja vprašanje, kaj lahko storijo tisti, ki si ne želijo umirati v bolečinah. Kot vemo, eno leto po razglasitvi rezultatov državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volilcev. Tisti, ki jih zakon zadeva, se tako lahko po pomoč obrnejo kvečjemu na tujino, denimo v Švico, kjer je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja dovoljena (ne pa tudi evtanazija!). Spomnimo na razliko, kot jo definira Zdravniška zbornica: "Glavna razlika med evtanazijo in pomočjo pri samousmrtitvi je v tem, kdo izvede dejanje usmrtitve. Pri evtanaziji osebo, ki je podala to pomoč pri končanju življenja z evtanazijo, usmrti nekdo drug. Pri pomoči pri samousmrtitvi pa je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine."
Med predlogi vladi se je tako znašla pobuda, da vlada ustanovi podjetje oziroma institucijo, ki bi skrbela za komunikacijo med osebami, ki želijo evtanazijo (v EU dovoljena le na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu, Španiji), in organizacijami v državah, kjer je ta pomoč omogočena. To bi vključevalo pomoč pri prevajanju, pripravi dokumentacije, pomoč pri prevozu, ter nato tudi prevoz trupla v Slovenijo. Vse to naj bi se krilo iz zdravstvenega zavarovanja. "Na ta način bi lahko tudi v Sloveniji imeli možnost pomoči pri evtanaziji, ne da bi morali spreminjati zakonodajo," optimistično ugotavlja pobudnik.
A iz te moke ne bo kruha. "Ustanovitev državne institucije za posredovanje pri evtanaziji v tujini in financiranje takšnih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ni mogoča, saj v Sloveniji evtanazija ni dovoljena," razloži ministrstvo za zdravje: "Tudi sam postopek v predlaganem zakonu je bil strogo vezan na izvajanje znotraj slovenskega zdravstvenega sistema, vključno z odločanjem slovenskih zdravstvenih strokovnjakov in pristojne komisije." Skratka: ustanovitev institucije, katere namen bi bil omogočanje ali posredovanje pri postopkih (tudi v tujini), ni možna, saj slovenski pravni red ne priznava ne pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kakor tudi ne evtanazije. Ali, če odgovorimo na vprašanje iz naslova, kako lahko pomaga država? Nikakor.
