DR
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Kot smo poročali, so zaposlene v začetku tedna obvestili, da Dragan Šolak, ustanovitelj United Group in predsednik svetovalnega odbora, ter izvršna direktorica Viktoriya Boklag nista več na svojih položajih. Zamenjala sta ju Stan Miler in Libor Vončina, nekdanji direktor Telekoma Slovenije.
Po nepričakovani zamenjavi so uredniki Šolakove medijske mreže, zaskrbljeni za prihodnost svobodnega novinarstva v okviru United Media (UM), naslovili pismo mednarodni javnosti in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, pristojnim komisarjem, evropskim poslancem, Evropski federaciji novinarjev (EFJ), Novinarjem brez meja (RSF), Mednarodnemu inštitutu za tisk (IPI) in Odboru za zaščito novinarjev (CPJ).
V apelu za zaščito neodvisnega novinarstva na Balkanu navajajo, da jih nepričakovane kadrovske spremembe globoko skrbijo, ker je bil "Šolak od samega začetka dosleden in načelen zagovornik neodvisnega novinarstva. V okolju stalnih in usklajenih napadov režimov z avtoritarnimi težnjami – predvsem v Srbiji – je neomajno podpiral uredniško neodvisnost, tudi pod velikimi političnimi in ekonomskimi pritiski".
Katerikoli drug poslovnež bi takšnim nenehnim napadom: kampanjam blatenja, regulatornim pritiskom in neposrednim vmešavanjem, podlegel, nadaljujejo podpisniki. "Šolak je verjel v naše poslanstvo – da javnosti posredujemo točne, strokovne in neodvisne informacije – ter se uprl vsem poskusom spodkopavanja uredniške svobode."
Podpisnike skrbi, da bi nenadna kadrovska sprememba lahko pomenila, da je BC Partners pod političnim pritiskom in da odpira vrata uredniškemu vplivu vlad in interesnih skupin, ki so sovražno nastrojene do svobode medijev. To bi bil resen udarec za eno redkih otočij neodvisnega novinarstva v jugovzhodni Evropi, opozarjajo uredniki United Media, med podpisniki je tudi glavna urednica N1 Slovenija Katja Šeruga.
Srbski parlament dopolnil medijsko zakonodajo
Srbska skupščina je v ponedeljek sprejela dopolnila treh medijskih zakonov, kar je Beograd označil za izpolnjevanje pogojev Srbije na poti v EU. Sprejem dopolnil je že pozdravila evropska komisarka za širitev Marta Kos, medtem ko srbska opozicija opozarja, da ničesar ne spreminjajo v državi, kjer je večina medijev pod nadzorom oblasti.
Poslanci so v ponedeljek sprejeli dopolnila zakonov o elektronskih medijih, o javnih medijskih servisih ter o javnem informiranju in medijih, poročajo srbski mediji. Minister za informiranje Boris Bratina je kot njihov cilj izpostavil izboljšanje medijskega pravnega okvirja, ki je ključnega pomena za zaščito in krepitev svobode medijev.
Največ sprememb so uvedli pri zakonu o javnih medijskih servisih, ki so ga po besedah Bratine uskladili z evropsko zakonodajo. Določa, da morajo biti nepristranskost in neodvisnost informiranja ter raznolikost vsebin programov v skladu z najvišjimi etničnimi in mednarodnimi standardi. Zagotovili so tudi kontinuirano financiranje javnih medijev ter določili kriterije za izbor njihovih organov. Uvedli so varuha pravic gledalcev in poslušalcev.
Ostalih dveh zakonov v parlamentu niso bistveno spremenili. V zakon o javnem informiranju in medijih so sicer dodali člen, ki naj bi zagotavljal neodvisnost uredniške politike v odnosu do izdajatelja in ustanovitelja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Opozicijski poslanci so opozorili, da se v praksi ne bo nič spremenilo in da o dopolnilih ni bilo vsebinske razprave. Predsednik Narodnega gibanja Srbije Miroslav Aleksić je ocenil, da so jih srbske oblasti, ki nadzirajo medije v državi, uvedle samo zato, da bi zadovoljile EU. Provladne medije je obtožil širjenja laži, dezinformacij in manipulacij. Javno televizijo RTS je obtožil, da z objavo reklam z javnimi sredstvi financira tabloide, ki dnevno kršijo novinarski kodeks, kot so Informer, Srbski Telegraf in Alo, piše na portalu televizije Nova.
Sprejeta dopolnila je v torek kot spodbuden korak pozdravila evropska komisarka za širitev Marta Kos. Na omrežju X je izpostavila, da je za Srbijo ključnega pomena, da ohrani zagon, nadaljuje z izvajanjem preostalih reform in vztraja na svoji poti v EU.
Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je medtem ocenila, da mora Srbija za odprtje tretjega sklopa poglavij v okviru pristopnih pogajanj z EU urediti še dve zadevi. Izbrati mora nov svet organa za regulacijo elektronskih medijev REM in posodobiti volilni imenik v skladu s priporočili urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR).
EU sicer od Srbije pričakuje tudi reforme na področju vladavine prava, normalizacijo odnosov s Prištino ter uskladitev z zunanjo politiko EU, saj Beograd v nasprotju z evropsko politiko zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji in ohranja tesne odnose z Moskvo. (STA)
