Poleg tega pa je bilo opravljenih še 7598 hitrih antigenskih testov.
Včeraj je bilo število potrjenih novih okužb nekoliko višje kot pretekli teden.
14-dnevna incidenca na ravni državi znaša 203, najvišja je v primorsko-notranjski statistični regiji, kjer znaša 328, najnižja pa je v koroški, goriški in savinjski regiji.
7-dnevno povprečje dnevno potrjenih okužb znaša 276. V bolnišnicah je 245 pacientov s covidom-19, od tega jih je 72 na oddelkih za intenzivno nego. Včeraj je umrl en bolnik s covid-19.
Beović: Precepiti bi morali več kot dve tretjini prebivalstva
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je povedala, da je pretekli teden evropska agencija za zdravila (Ema) dala zeleno luč za cepljenje otrok, starejših od 12 let s cepivom proizvajalca Pfizer/BioNTech. "Odločitev je bila pričakovana, saj sta že pred tem to potrdili kanadska agencija za zdravila in ameriška uprava za hrano in zdravila," je povedala.
Tako se bo lahko po njenih besedah tudi v Sloveniji lahko začelo cepljenje otrok, starejših od 12 let. "Verjetno bi bilo smiselno, da bi najprej cepljenje priporočili tistim otrokom, ki imajo kronične bolezni, zaradi katerih so posebej ranljivi. Tako kot je bilo to svetovano pri odrasli populacij," je povedala.
V Sloveniji se bo ta teden sestala svetovalna skupina za cepljenje, ki bo sprejela stališča in bodo predstavljala podlago za priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Beovićeva pravi, da ob tem pričakujejo tudi strokovno vlogo pediatrov.
Sicer pa je v Sloveniji prvi odmerek dobilo blizu 39 odstotkov populacije, starejše od 18 let. Približno četrtina populacije pa je prejela tudi že drugi oziroma prvi odmerek, če je za polno cepljenje predviden le en odmerek.
Tisti, ki so že bili cepljeni, se lahko ponovno cepijo, še preden mine šest mesecev, tudi z dvema odmerkoma, če to želijo, pri čemer pa Beovićeva poudarja, da to za zaščito pred boleznijo ni potrebno.
"Normalno življenje brez ukrepov je mogoče le v primeru, če bo cepljenih toliko ljudi, da bo zagotovljena kolektivna imunost," je povedala Beovićeva in pojasnila, da bi pri vuhanski različici virusa morali cepiti približno 66 odstotkov prebivalstva. Pri bolj kužnih različicah virusa pa mora biti precepljen večji delež prebivalstva. "Če do tega ne bomo prišli, bo treba ohraniti nekatere ukrepe. Na ta način bomo vzporedno z enim deležem precepljenih, na drugi strani pa z ukrepi vzdrževali normalno življenje," pravi Beovićeva.
Pri drugem odmerku manj neželenih učinkov s cepivom AstraZeneca
V Nemčiji so raziskovalci ugotovili verjetni razlog za nastanek sicer izjemno redkih hudih neželenih učinkov, predvsem pri cepivu družbe AstraZeneca in redko pri cepivu družbe Janssen. Odkritje je pomembno, ker bi lahko to omogočilo izboljšanje cepiva.
Beovićeva je navedla tudi rezultate britanske raziskave, ki je pokazala, da je pri drugem odmerku s cepivom AstraZeneca precej manj neželenih učinkov kot pa po drugem odmerku s cepivom Pfizer/BioNTech. Šlo je za tako imenovane sistemske neželene učinke, kot so utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, vročina, mrzlica in podobno. Ti učinki so se pokazali pri od 30 do 40 odstotkih cepljenih.
