Plezanje na streho, družinsko nasilje ... samo v zadnjih mesecih sta (vsaj) dva primera nenavadnega obnašanja poslancev polnila vsebino medijev, tudi pogled v preteklost bi navrgel še številne primere. Glede na to, kako odgovorno funkcijo opravljajo - praktično vodijo državo -, se poraja vprašanje, ali bi morali v izogib tovrstnim vedenjskim aferam pred nastopom mandatov kandidati za poslance opraviti psihološke teste? Ne nazadnje slednje zahtevajo številni poklici, še posebej, če so povezani z nošenjem orožja ali vsakodnevno vožnjo službenih vozil. Bi bilo treba torej zakon o poslancih dopolniti oziroma poslance izenačiti z nekaterimi poklici, za katere se zahteva opravljanje psihološkega testa?
Ministrstvo za javno upravo meni, da tovrstni predlog ni utemeljen, ker poslanci niso v delovnem razmerju, ampak so predstavniki ljudstva, ki so izvoljeni na volitvah v državni zbor. Razlika? "Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Na podlagi 82. člena Ustave RS pa poslanci niso vezani na navodila, prav tako tudi niso pod nadzorom delodajalca," razlagajo na ministrstvu.
Kot dodajajo, je psihološko testiranje po veljavni zakonodaji določeno za poklice, za katere je takšno testiranje psihofizičnih lastnosti nujno in sorazmerno zaradi narave nalog, ki jih opravljajo posamezniki v delovnem razmerju. Očitno torej to za poslance ni potrebno. Pri tem ministrstvo opozarja še na tri vidike: pravnega, stroškovnega in organizacijskega. "Pri pravnem vidiku je treba upoštevati, da so podatki v zvezi z zdravjem posebna vrsta osebnih podatkov (nekoč t. i. "občutljivi osebni podatki") na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V primeru izvedbe bi psihološko testiranje moralo biti za vse kandidate za poslance enako in izvedeno pri istem izvajalcu. Poleg tega je treba upoštevati še, da je na zadnjih volitvah v državni zbor RS v letu 2022 kandidiralo kar 1476 kandidatov za 90 poslanskih mest."
Kar pa ne pomeni, da poslanci niso pod neke vrste notranjim nadzorom. "Vsak poslanec se lahko zaradi resnejših zdravstvenih razlogov ali morebitnega (pred)kazenskega postopka odloči za odstop, saj s tem razbremeni politično stranko, na listi katere je bil izvoljen. Politične stranke postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v Državni zbor RS, določijo v svojem statutu in je v njihovem interesu, da znotraj tega postopka izberejo primerne kandidate za poslance, saj je od tega odvisen tudi rezultat na naslednjih volitvah," na pomemben vidik, neke vrste samocenzuro strank, opozarja ministrstvo za javno upravo. Obstajajo pa tudi druge možnosti, da poslanec izgubi mandat: "Razloga za prenehanje mandata sta med drugim tudi trajna nezmožnost za opravljanje funkcije (ta mora biti ugotovljena v predpisanem postopku) ter pravnomočna sodba, s katero je bil poslanec obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev."
