Sprejet je bil PKP 7, po katerem bo delodajalec imel možnost prekiniti delovno razmerje z zaposlenim, ko ta izpolni pogoje za starostno upokojitev. Slovenija je že zdaj v primerjavi z drugimi evropskimi državami med najslabšimi glede delovne aktivnosti oseb, starih od 55 do 64 let. Delovno aktivne je manj kot 50 odstotkov te populacije (na Švedskem 77). Na to dejstvo Slovenijo opozarja tudi Evropska komisija.
Nikakor ne zdrži argument delodajalcev, da se - po do sedaj veljavni zakonodaji - delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev in dela naprej, "ne morejo znebiti". Delodajalec lahko vsakemu delavcu, torej tudi tistemu, ki še dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev, poda redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pod pogojem, da so podani utemeljeni razlogi, ki jih določata 89. in 110. člen ZDR-1.
ZPIZ-2 določa pravico do starostne pokojnine, ne pa dolžnosti upokojiti se. Zavarovanec, ki izpolni pogoje za starostno upokojitev in ostane še naprej zaposlen, lahko v treh letih pridobi devet odstotkov odmernega odstotka in si tako zviša pokojnino. To ni zanemarljivo pri zavarovancih, ki jim je odmerjena pokojnina, nižja od meje za varstveni dodatek (592,20 evra). Namesto da bi vso pokojninsko dobo bremenili državno blagajno iz naslova pravice do varstvenega dodatka, si lahko v treh letih sami prislužijo ta mejni znesek.
Jožef Horvat (NSi) je glede "prisilnega" upokojevanja izjavil: "Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost." Očitno gospodu ni poznano, da okrog 27 odstotkov upokojencev prejema pokojnino med 500 in 600 evri na mesec. Govoriti o socialni varnosti pri takih zneskih je žaljivo. Zdaj bo v največji meri prav takim posameznikom odvzeta možnost, da si pokojnino z nadaljnjim delom nekoliko zvišajo.
Zavarovanci, ki so vključeni v obvezno zavarovanje in izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, so upravičeni do prejemanja dela pokojnine (40 odstotkov prva tri leta in nato 20 odstotkov). Ker sprememba ZDR-1 omogoča delodajalcu odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, bo od zdaj naprej uveljavljanje teh pravic odvisno od volje delodajalca, kar je nedopustno in verjetno tudi protiustavno (enakost pred zakonom).
Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je za javnost povedal, da upokojevanje na podlagi določb v PKP 7 ne bo pomenilo posebnega dodatnega bremena za pokojninsko blagajno, saj te osebe že sedaj prejemajo 40 odstotkov pokojnine. Pozabil pa je povedati, da te osebe še vedno participirajo v pokojninsko blagajno in da je med 40 in 100 odstotkov velika razlika, po oceni fiskalnega sveta najmanj 35 milijonov evrov na leto.
Določba, ki omogoča odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, je groba oblika ageizma in diskriminacije glede na starost. Izhaja tudi iz predpostavke, da je starejši delavec manj sposoben delavec in naj ga nadomesti mlajši, ki mu starejši "zaseda prostor". Gre za sovražno in neodgovorno retoriko! Raziskave ne potrjujejo stereotipov o slabšem delu starejših (celo nasprotno), zato je nestrokovno in sramotno, da se stereotipi navajajo kot argument. Kot najbolj uspešna so bila prepoznana prav generacijsko raznolika podjetja. Za tak način dela je potreben ustrezen medgeneracijski menedžment, ki bi moral biti del kompetenc vsakega sodobnega vodje.
Določba, vezana na odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjenih pogojev za starostno upokojitev, nikakor ne sodi v PKP 7, je grob poseg v ZDR-1, je nezakonita, saj posega v pravice iz ZPIZ-2, in protiustavna (neenakost pred zakonom, diskriminacija glede na starost) ter kot taka terja presojo ustavnosti. Z navajanjem neutemeljenih razlogov pa povečuje tudi medgeneracijske napetosti, kar bo lahko za nas kot starajočo se družbo usodno.
