Prihajajo obvestila, da novinarje Večera odpuščajo, a jih je že sedaj premalo. Že preselitev v stavbo, kjer imajo sedaj sedež, se mi je zelo zamerila, ker mi je prostor odročen in antipatičen. Sem naročnica Večera že več let, v njem najdem sporočila in dejstva, kaj se dogaja v tej žalostni državi, če jo sploh še lahko tako imenujem.
Novinarji so izpostavljeni neprijetnim dogodkom in večkrat tudi nevarnosti. Nihče se ne vpraša, kaj se na terenu dogaja z njimi. Vodstvo se obnaša diskriminatorno, oni uživajo brez stresov v pisarnah in izkoriščajo delovno silo. Tega ne bomo več dovolili, uprli se bomo tudi s protestom proti vodilnim.
Ukinili so tudi dosti televizijskih in radijskih programov in tudi ne smejo več objaviti, kar bi morali. Sedaj pa bi nam radi še novice v časniku Večer. Če ne bo novinarjev, se bo zgodila grozljiva katastrofa. Mislim in upam, da smo v pravni državi in je dovoljena svoboda govora vsakega državljana.
Upam, da si ta dopis preberejo vodilni in nehajo odpuščati novinarje, temveč jih začnejo spodbujati, da še naprej ustvarjajo časnik Večer, ki je zgodovina Slovencev. V naši državi se čedalje bolj dogaja grozljivka v vseh pogledih. To ni več svobodna država, ampak velik polom, saj nas je delavnih samo še peščica.
Kot bralka Večera spodbujam vse novinarje in delavce, ki skrbijo, da časnik Večer vsak dan izide. Niste sami, vedno smo z vami in se bomo trudili in vam pomagali še naprej.
Marija Zelenik Andre, Malečnik
