Mnogo kristjanov verjame, da gredo nepravični ljudje po smrti v pekel. Ali je to res? Sveto pismo jasno pove, da vsak človek, ki umre, spi. Nekateri, beri pravični, spijo do drugega prihoda Jezusa, nepravični pa, dokler se ne dopolni 1000 let.
Nihče po smrti ne odide, ne v nebesa ne v podzemlje. Ideja o nesmrtnosti duše, ki se loči od fizičnega telesa, ima poganske korenine. Zasledimo jo pri grško mislečih filozofih in nekaterih drugih religijah. Vsekakor pa ni biblijska.
Veliko ljudi ima "pričevanje", da so bili klinično mrtvi in so odšli ali v nebesa ali v pekel. Večinoma kar v nebesa, kjer so se srečali z Bogom, ki jim je dal nek "poduk za življenje", preden so se vrnili v svoje telo in oživeli. Biblija jasno pravi, da človek je živa duša, in ne, da človek ima dušo. Za doživetja, ki jih nekateri omenjajo, čisto verjamem, da verjamejo, da se jim je to zgodilo, a vendarle je to le nadvse premišljeno in pretkano dejanje našega in Božjega sovražnika, Satana Hudiča.
Nazaj k peklu. Ali pekel obstaja tako, kot ga predstavlja večina religij, pa tudi nekatere krščanske cerkve? To je spet Satanova laž. Biblija jasno pove, kdor greši, umre. Ko pravi Sveto pismo, da bodo ljudje goreli v večnem ognju, je to primerjano s Sodomo in Gomoro, kjer se njih ogenj nikoli ne poleže. Mar Sodoma in Gomora še danes gorita? Ti mesti sta za vedno uničeni in ogenj je le prispodoba večnega uničenja.
Sedaj pa v obzir vzemite Janez 3:16, ki pravi: "Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje."
V angleškem jeziku je za besedo 'pogubil' beseda 'to perish' (slovar Merriam Webster), kar pomeni biti uničen oziroma prenehati obstajati. To popolnoma ustreza temu, kar se bo zgodilo nepravičnim. Uničeni bodo. In kdo ima večno življenje? Pravični.
Če bi nepravični večno goreli in se mučili v peklenskem ognju, bi morali imeti tudi večno življenje, kajne, nesmrtno dušo. Toda vse, kar je ustvarjeno, ima začetek in prav tako konec, razen seveda ljudje in angeli, ki ljubijo Boga.
Kar se tiče vic, jih ne boste našli nikjer v Svetem pismu (razen v katoliškem, ki pa so mu ljudje dodali knjige - devterokanonične knjige, apokrife). Kot smo videli, posmrtnega življenja ni. Torej tudi ni duš v vicah, kjer bi čakale, da bojo šle v nebesa. Dejstvo je, ko človek umre, ima zapečateno "usodo", ko umreš, je konec. Ni popravnega izpita. Torej nobena goreča molitev ljubljenih za umrle ne pomaga. Kar si sejal, to bodeš žel.
Tako da ima veliko doktrin, ki jih imajo različne krščanske cerkve, poganske korenine. Le da si ljudje ne vzamejo časa, da bi preštudirali stvari, nekateri pa preprosto nočejo vedeti resnice, ker jim pač ustreza to, kar verjamejo.
Naj omenim samo nekaj stvari, ki imajo poganske korenine in nimajo nič s krščanstvom. Prazniki, kot so božič, velika noč, Marijino vnebovzetje, ne častijo Boga in Bogu ti prazniki niso všeč. Če imate čas, si poglejte zgodovino teh praznikov in pomen, pa vam bo vse jasno.
1. Kor. 10:31 pravi: "Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo."
Barbara Roth, Ljubljana
