Pravijo, da k uspešnosti stranke ali politika na volitvah največ pripomorejo mediji. K pisanju me je vzpodbudila naslovnica Reporterja, ki je izšel 7. 10. 2024. Na njej je fotografija Janše, na njej pa piše: Zmaga mu pada z neba. Ne vem, kaj je hotel novinar Igor Kršinar povedati, ali je to reklama ali antireklama za Janšo. Možno je oboje. Volivci, ki so za Janšo, so ob takšni naslovnici zadovoljni, ker upajo na ponovno vlado z Janšo, volivci, ki so proti njemu, pa so vzpodbujeni, da gredo na prihodnje volitve, ker bodo edino s tem onemogočili Janšo, da bi zopet prišel na oblast. Vemo, da ima Janša že dolgo stabilno bazo volivcev, to je dobrih 20 odstotkov, ki jih ni do sedaj premogla še nobena stranka, zato je za rezultat volitev zelo odločujoča volilna udeležba. Da se je že pričel boj (na Janševo željo) za predčasne, vsekakor pa za redne volitve, vidimo. Da ima Golob vse manj možnosti za ponovno zmago, je tudi čutiti. Torej bo šlo na prihodnjih volitvah zopet za vprašanje, ali Janša ali kdo drug. Golob ima še malo možnosti, da se izvleče, je pa vprašanje, ali jih bo znal izkoristiti. Če mu bo uspelo še v tem mandatu urediti zdravstvo in davek na premoženje, se mu bo mogoče izšlo.
Že dolgo tega sem spoznal, da Slovenci ne premoremo poštenega, navzven obrnjenega in brezmadežnega človeka, ki bi bil primeren za predsednika vlade ali države; na žalost.
Da se Janša veseli vzpona desnice v Italiji, v Nemčiji, v Franciji in še kje, ni dobro. Da je militaristično usmerjen, dokazuje že dolgo, tudi ko prijateljuje z madžarskim Orbanom, italijansko desničarko Giorgio Meloni, francosko Marine Le Pen, zadovoljen je tudi s ponovnim vzponom ameriškega Donalda Trumpa. Če prizanesem z naštevanjem mnogih Janševih grehov, ki si jih je nakopičil v času samostojne Slovenije, je že prej našteto dovolj, da vemo, s kakšnim človekom imamo opravka. Paktira s podobnimi liderji, kot so bili tisti, ki so pred 85 leti zanetili drugo svetovno vojno. Ali si želimo še ene vojne? Prepričan sem, da ne. Torej, ne želimo si ga.
Vedno se izkaže, da politikom ni mogoče verjeti. Igor Kršinar nas v svojem članku spomni na leto 2020, ko se je izkazalo, da ko gre za skupne interese in osebne koristi voditeljev, volilnih obljub ni težko požreti. Ob tem se spomnim na prijateljevo "grajo" pred leti, ko mi je dejal, da nimam nikakršnih možnosti za politika, ker sem prepošten. To grajo sem vzel za kompliment.
Janša je med našimi politiki najbolj sposoben - za sebe. Kot že rečeno, ima veliko grehov, je pa nekaj takšnih, zaradi katerih sploh ne bi smel imeti možnosti postati kak vodja, najmanj pa, da bi vodil državo kot predsednik vlade ali države. Gre za njegovo podpiranje domobranstva in omalovaževanje NOB; zame je to kot izdaja. Ne trdim, da ni bilo s partizanske strani marsikaj narobe, tudi s politiko po drugi svetovni vojni, kar ravno tako obsojam in obžalujem, ni pa bilo še zdaleč tako slabo, kot nam prikazujejo Janša in njegovi. Janša, Možina, Dežman, Tamara Griesser Pečar in še drugi se trudijo prikazati NOB, našo zgodovinsko epopejo, kot nekaj zlega za Slovence ter na vse kriplje branijo in skušajo rehabilitirati domobrance in belogardiste, ki so pomagali napadalcem, fašistom in nacistom. V prispodobi: branijo nekaj slabih dreves, pljuvajo pa po zdravem gozdu. Ne smem pomisliti, kje vse bi bili danes Slovenci, če bi se druga svetovna vojna končala drugače.
Žalostno pri tem je, da mladi, ki socializma niso bili deležni, nasedajo lažem in lažni propagandi nekaterih medijev. Na primer Nova24TV je eden takšnih medijev, saj predvaja svojo debilno oddajo Kdo vam laže?, ki nekritičnega in naivnega gledalca zlahka preslepi.
Torej, mediji, tiskani in elektronski, lahko na nekritične ljudi vplivajo, da se odločajo, kot se sicer ne bi. Poskušajmo misliti s svojo glavo.
Milan Januška, Slovenj Gradec
