Po sedmem členu slovenske ustave so sicer država in verske skupnosti ločene. To pomeni, da se nobena verska skupnost, v tem primeru Rimskokatoliška cerkev, ne sme vmešavati v delovanje države. In obratno, tudi država se ne sme vmešavati v delovanje verske skupnosti. Treba je opozoriti, da obstaja sporazum med Vatikanom in Republiko Slovenijo, ki ga je do morebitnih sprememb potrebno spoštovati. Ni dvoma, da škof in tisti, ki mu sledijo, kršijo ta sporazum. Toda v praksi se meja med ločitvijo države in cerkve pogosto zabriše. Rimskokatoliška cerkev se namreč pri političnih in družbenih vprašanjih javno opredeljuje in nagovarja vernike v cerkvah. Ob tem pa se sklicuje na svobodo izražanja.
Koprski škof Peter Štumpf je pred dnevi na duhovnike naslovil pismo, v katerem jih je pozval, naj med verniki agitirajo za stranke desnice. "Ljudi je treba nagovarjati, naj se volitev udeležijo. Pri tem naj razmislijo, katere politične stranke zagovarjajo evangeljske vrednote in katere jim nasprotujejo. Kristjani ne moremo podpirati strank, ki nasprotujejo naši veri in Cerkvi. Tudi duhovnik lahko pove, katere stranke ne bo volil ter zakaj. To je del svobode govora in ponuja priložnost, da ljudem povemo, kaj vse je šlo v zadnjih letih narobe in zakaj se z veliko skrbjo oziramo v prihodnost," je zapisal Štumpf. Gre za nov primer aktivne vključitve Cerkve v politično dogajanje v Sloveniji. Novembra lani je Cerkev odkrito pozivala vernike, naj na referendumu glasujejo proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Vsekakor imajo širjenje sovraštva, kršenje zakonodaje in ustave, politično angažiranje RKC in še kaj svoje meje. Tako kot v preteklosti pornografija in pedofilija na cerkveni TV. Videti je, da je treba javno odgovoriti škofu in Cerkvi, če se že vmešava v dnevno politiko. In jo hkrati opozoriti na pravne omejitve. Ne morejo škofje imeti dvojne pravice.
Ob uspehih na zadnjih referendumih so očitno dobili pogum, da poleg božjih oznanjajo še "politične resnice". Če je že tako, potem bi vseeno pričakovali odziv državnih organov in pogovor s predstavniki Cerkve.
Rimskokatoliška cerkev se namreč pri političnih in družbenih vprašanjih javno opredeljuje in nagovarja vernike v cerkvah. Ob tem pa se sklicuje na svobodo izražanja. Svoboda izražanja je čisto v redu, dokler to velja za posameznika. Kadar pa škof v imenu organizacije, tj. Cerkve, širi politične pamflete, pa to ni več v redu. V tem primeru se do tega opredeljuje Cerkev, škof Štumpf pa to posreduje svojim podrejenim, tj. župnikom. In smo spet tam, pri sedmem členu slovenske ustave. Tokrat je Štumpf navedel tudi konkretne razloge, zaradi katerih bi se morali duhovniki vključiti v predvolilno kampanjo. To pa ne sodi v njegove "cerkvene delovne naloge". Je pa škof Štumpf državljan Republike Slovenije in bi pričakoval, da se tako tudi obnaša ter spoštuje slovensko zakonodajo. Verjetno je to preveč. Kljub njegovemu akademskemu nazivu.
Štumpf je na koncu svojega pisma posebej dodal zelo nevarno trditev: "Za nami je dolgo obdobje hudih pritiskov na Katoliško cerkev. Ljudje to morajo (iz)vedeti. Potrebno jih je seznaniti z dejstvi. Veliko je razlogov za zaskrbljenost in prav je, da o tem javno spregovorimo. Kot sem zapisal ob začetku postnega časa: 'Kristjani smo radi politično korektni. Zagovarjamo reči, ki jih zaradi svoje vere nikakor ne bi smeli. Molčimo, ko bi se morali oglasiti in braniti svojo versko svobodo in vrednote.'"
Škof, če se sklicujete na politično korektnost, upam, da boste tole pisanje sprejeli "politično korektno", in vam priporočam, da se ukvarjate s cerkvenimi vprašanji. Nekatera vprašanja, ki jih je potrebno urediti in mislite, da jih je potrebno drugače urediti, naj se uredijo med Vatikanom in državo Slovenijo. Vmes pa opravljajte svoje delo, za katero ste "delovno zadolženi". Imamo dovolj izkušenj iz preteklosti, ki nas obremenjujejo, in vaše pismo ne pripomore k urejanju odnosov med Vatikanom in Republiko Slovenijo. Glede na vaš akademski naziv boste pravilno razumeli tale zapis in razmejili "ločitev države od cerkve". Še tole. S svojim pismom, škof, delite državljane Slovenije na "naše" in "vaše", kar se v zgodovini in tudi danes ni obneslo.
Janez Butara, Novo mesto
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
