Leta 2012 se je RTV-prispevek zvišal za 0,75 evra, na 12,75 evra, kolikor plačujemo še danes. V podaljšku je vsaj inflacijsko letno usklajevanje usahnilo. Ob posledičnem počasnem podhranjevalnem hiranju javne RTV in SDS-ovskem lomastenju po njej je nekako preživotarila, novo preživetveno upanje (ob siceršnji letošnji vladni 15-milijonski infuziji) pa ji po dvanajstletnem postu končno obeta vladni sprejeti odlok, po katerem se bo RTV-prispevek z letom 2025 dvignil za 10 odstotkov in odtlej samodejno inflacijsko usklajeval. Po pameti sodeči bi sicer pričakovali pravičniško 30-odstotno povišanja, dohitek za vsaj 12-letno stagniranje, vendar …
Naj napovedovano novo/prenovljeno vodstvo za začetek poskrbi za nekaj osnovnih higienskih posegov: iz programske sheme naj odpravi najpogosteje uporabljeno prakso, to je mukotrpne ponovitve oddaj. Že leto dni nam za naš RTV-prispevek neženirano prodaja že plačano (v prejšnjih, predprejšnih, prepredprejšnjih letih …) – TV-gledalci smo morebiti res naivni, nismo pa neumni: pa ne mislim na že bolestno repeticijo sicer dobrodošle oddaje Vem (ki od oktobra sicer ni več v programski shemi Ponovitev) … Na tem mestu bi bilo naštevanje vsiljenih ponovitev mučno, je pa nekatere tako zaznamovalo, da so bili na "fusbal" evropskem prvenstvu številni kibici za šanki prepričani, da je bila tekma Slovenija: Danska (16. 6. 2024 – 1: 1) posnetek/ponovitev stožiškega spopada (19. 6. 2023) in ne prenos v živo.
Nobena oddaja se ne začne v skladu z napovednikom, nasprotno – v sleherni začetek napovedane oddaje se zažirajo reklamni spoti
Znamenita Golobova vladna časovnica je postala na TV SLO splošna praksa: nobena oddaja se ne začne v skladu z napovednikom, nasprotno – v sleherni začetek napovedane oddaje se zažirajo reklamni spoti. Tako javna RTV dela iz gledalcev bebce, saj praviloma oddajo, ki so jo sofinancirali že lani (ali kdaj prej), letos plačujejo še enkrat, ob tem pa jim je uplenjen še čas (petminutni vsiljeni zamik do napovedanega) – sofinanciramo, da smo znova in znova samoplačniško pretentani. Če že funkcionirajo prodajna okna, pa naj delujejo še oglasna. Ker populacijo reklame tako zelo zanimajo, bo ogled zagotovljen (sicer pa tvjevci to znajo prešteti).
Saj se marsikaj da postoriti: opažam, da so celo Sašu Krajncu uspeli namigniti in dopovedati, da govorjena beseda zahteva pri različno tvorjenih vprašalnih povedih dva različna intonacijska poteka: kadenčnega in antikadenčnega. Očitno rtvejevci zmorejo in lahko napredujejo. V normalo s presežkom.
A kaj, ko programski snovalci na Kolodvorski 2 računajo le na učinek Ibubela – namreč: na oglasnega pihalca zaužita kapsula, ki menda ohranja in vrača spomin ter poživlja možganske aktivnosti, vpliva tako blagodejno, da pozabi melodijo in v živo promovira bebavost. Vedno pogosteje se zdi, da smo na Ibubelu vsi: za- in predekranci (televizijci in njihove tarče).
Kdor ne napreduje, stagnira, kdor zastaja, nazaduje, kdor nazaduje … je TV SLO Ponovitev.
Andrej Makuc, Šentjanž pri Dravogradu
