Zgodovinski parlamentarni petek, 4. julija 2025. Nekoliko presenetljivo za vse politične akterje se je zgodilo to, česar si največja parlamentarna stranka, Svoboda, ni želela - razpis posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov z dveh na tri odstotke BDP-ja do leta 2030, ki ga je bila predlagala Levica s podporo SD-ja, je bil izglasovan. Glasove je prispevala opozicijska SDS, da bi vnesla razdor v koalicijo ter posledično izsilila padec vlade in razpis predčasnih volitev.
A slednje se ni zgodilo, vsaj še ne, je pa premier Golob nekako vrnil udarec z napovedjo referenduma tudi o samem članstvu v Natu. Jah, super kontra udarec, sem pomislil. Kar naenkrat priložnost, h kateri že vrsto let pozivamo mirovniki, prepričani, da bi Slovenija živela bolje, varneje in ponosneje zunaj te druščine, kot nevtralna ali neuvrščena članica mednarodne skupnosti. In zamisli predsednika vlade ter Svobode sta seveda tako Levica kot SD veselo prikimali.
Že takoj po tem za fane Nata posebno šokantnem dnevu so se ti oglasili, češ da je to za politiko neodgovorno početje. Med prvimi sam vodja SDS Janez Janša, ki se je čutil poklicanega ta del javnosti pomiriti s pojasnilom, da njegovi poslanke in poslanci niso bili nič hudega zagrešili, ker je govor le o posvetovalnih in torej nezavezujočih referendumih, sploh pa da je za razveljavitev takega članstva potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, ki je ni. Nič bat, ostali bomo v Natu, karkoli bodo rekli ljudje, je sporočil. In žal ima prav, a ne glede na to bo za vse zanimivo in poučno vedeti, kaj si državljanke in državljani Republike Slovenije vendarle mislijo o tem članstvu po 22 letih, ob bistveno spremenjenih geopolitičnih in geostrateških okoliščinah. Finci in Švedi so recimo lani opustili tradicionalno, dolgoletno nevtralnost in vstopili v to zvezo – efekt Rusije nad Ukrajino -, medtem ko o tem še ne razmišljajo Švicarji, Avstrijci in Irci, kljub vsemu trudu, ki ga vlagajo vodilni Nata in EU ter najmočnejših članic, od Rutteja do Leynove, od Merza do Kallasove, Macrona in Tuska, da bi Evropejke in Evropejce prepričali, da njihovi varnosti, njihovim vrednotam, demokraciji, življenjskemu slogu in prihodnosti grozi Rusija in da je zato nujno, da zavezništvo še okrepimo.
Med resnejšimi odzivi na omenjeni petek je bil tudi odziv dr. Jelene Juvan, predstojnice katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, s trditvami, ki terjajo malce bolj prepričljivo pojasnjevanje.
"Zdi se," tako Juvanova, "kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu."
No, spoštovana gospa, bodimo odkriti. Leta 2003 ste bila kot mlada raziskovalka pravkar sprejeti na FDV in ste verjetno pozabili ali takrat niste bili dovolj pozorni, da so bile vse parlamentarne stranke, od Drnovškove liberalnodemokratske preko Pahorjeve Združene liste socialnih demokratov do Janševe SDS, da ne naštejem vseh, poenotene pri zagovarjanju enega samega, skupnega referenduma z dvema vprašanjema: "Ali smo za vstop v Evropsko unijo?" ter "Ali naj si zagotovimo nacionalno varnost tudi znotraj zveze Nato?" ter enega samega DA obema povezavama. Ljudstvo je bilo že vnaprej skorajda prisiljeno v ta DA.
Predsednik parlamenta Pahor, ki naj bi bil najbolj nevtralen, spoštljiv do slehernega mnenja, je pri iskanju najbolj primerne formulacije obeh referendumskih vprašanjih izjavil: "Taka mora biti, da ne bo v nobenem primeru ogrožala našega vstopa v Nato in EU!" S tem hočem reči, da prave razprave o tem ni bilo, o alternativah Natu se ni govorilo skoraj nič, razen posameznih medklicev bolj redkih dvomljivcev o tem koraku. Sam sem znotraj Socialnih demokratov zastopal vstop v EU, ne pa v Nato.
Spregovoril sem tudi o alternativah … v statusih Irske, Avstrije, Švice, Švedske in Finske. Tu me bo Juvanova lahko takoj opomnila, da sta se celo Švedska in Finska, državi z dolgoletno nevtralnostjo, lani odločili stopiti v Nato. Res je. Rusofobija vodilnih evropskih elit je učinkovala. So pa ohranile nevtralnost Švica, Avstrija, Irska in Malta. In tu znova naletim na malce površno izjavo ge. Juvan: "Resnično upam, da kdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne misli, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP-ja za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje." A res? Pa nam pojasnite, prosim, kako to, da je Avstrija s svojim obrambnim budžetom trenutno pri manj kot enem odstotku BDP-ja in ga namerava dvigniti na 1,5 odstotka do leta 2030, medtem ko je Švica še bolj skromna, trenutno pri 0,8 odstotka s ciljem 1,1 odstotka do 2030. Dodajmo še Irsko z 0,6 odstotka, ki pa v nasprotju s prvima dvema niti nabornega sistema nima.
Za zdaj le tole. Ne dvomim, da bo še veliko priložnosti, da soočimo argumente.
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, poslej objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
