V članku vodja sektorja za obnovljive vire pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tomislav Tkalec razlaga, da je Slovenija pri izpolnjevanju energetskih ciljev za izgradnjo vetrnih elektrarn predzadnja v Evropi (zadnja je Malta). Pove tudi, da država nima nikakršne strategije, kako zgraditi vetrne elektrarne, in je to prepustila občinam. Ker te nimajo interesa graditi vetrnih elektrarn med svojimi prebivalci, je izdala predlog uredbe o nadomestilu, ki bi ga občine dobile, če bi dovolile graditi vetrne elektrarne na svojem območju. Ta nadomestila naj bi občine uporabile za izboljšanje življenja lokalnega prebivalstva. Za zdaj še nobena občina zaradi obljubljenih subvencij ni pokazala interesa, da bi lahko pri njih gradili vetrne elektrarne. Za gradnjo sončnih elektrarn je zanimanje kar veliko.
Kot primer je v članku zapisano, da želijo privatni investitorji pod imenom Energija na veter na Pohorju postaviti 56 vetrnic in da bi občine, v katerih bi te vetrnice stale, dobile odškodnino. Občina Slovenska Bistrica bi dobila približno šest milijonov evrov.
V nobenem članku v medijih o izgradnji vetrnih elektrarn ne piše, koliko nas bo potrošnike električne energije vse to stalo. Za lažjo predstavo navajam nekaj številk. Dravske elektrarne dobijo za proizvedeno megavatno uro približno 20 evrov, nuklearna elektrarna Krško približno 50 evrov in termoelektrarna Šoštanj (TEŠ6) skupaj s kuponi CO2 približno 75 evrov. V Evropi je najcenejša energija iz vetrnih elektrarn 125 evrov za megavatno uro. Cene energije iz naših elektrarn so primerljive s cenami iz evropskih elektrarn, najbrž bodo tudi iz vetrnih. Za nas potrošnike bo od energije iz vetrnih elektrarn dražja samo energija iz sončnih elektrarn.
Subvencije bo država občinam, v katerih bi gradili vetrne elektrarne, plačala takoj. Denar za te subvencije bi dobila tako, da bi nam potrošnikom električne energije zvišala ceno na položnici. Račun se bo višal še z vsako novo vetrno elektrarno. Potrošniki plačujemo tudi subvencije za električno energijo iz sončnih elektrarn. Zadnja leta znaša približno 240 evrov za megavatno uro.
V svetu in tudi pri nas ni konkretnega plana, kakšne elektrarne naj bi gradili, da bomo imeli tudi v prihodnosti zanesljivo oskrbo z električno energijo. Mnenja o tem, ali so sončne in vetrne elektrarne rešitev ali škoda za naše okolje, se razlikujejo. Ali privatne investitorje skrbi naše okolje ali kaj drugega, prepuščam bralcem Večera.
Bojan Suhodolčan, Maribor
