(PISMO BRALCA) Državljani Evrope, povezani v miru ali pogubljeni v vojni?

Človek dobi vtis, da mati Zemlja z naravnimi katastrofami in pohlepni politiki z orožarsko industrijo tekmujejo, kdo bo prej uničil človeštvo.

Glavna fotografija članka:(PISMO BRALCA) Državljani Evrope, povezani v miru ali pogubljeni v vojni?
Ronald Wittek
Datum 4. avgust 2025 06:00
Čas branja 3 min

Da, na tem odločilnem razpotju med mirom in vojno smo! Sem so nas prignali (dobesedno kot ovce) svetovni, evropski in naši politiki. Zato vas vprašam, ali ste svoje mnenje o tem že povedali svojim bližnjim in svoji okolici, ste se oglasili v časopisu, se vključili v nevladne organizacije, se udeležili javnih demonstracij? Časa namreč nimate več veliko, saj je kar nekaj držav protivojno dejavnost označilo za terorizem! Zadnja med njimi je Anglija, kjer je parlament to protivojno aktivnost – na primer proti genocidu v Gazi – imenoval terorizem s kaznijo nekajletnega zapora. Odločite se torej – dokler se še lahko – in povejte svoje mnenje!

Sedaj je očitno, da Trump uveljavlja kavbojska pravila, Netanjahu izenačuje pomen holokavsta in genocida, evropski politiki pa stojijo in gledajo. Se opravičujem – ni res – saj nas pospešeno oborožujejo! Menda nas ogroža Rusija, a glede na porast nacionalizmov v nacionalno pisani Evropi in glede na zgodovinske izkušnje bomo najbrž to orožje kmalu sami uporabili. Očitno se ničesar nismo naučili iz vojne v Jugoslaviji, v Ukrajini, v Palestini in v desetinah drugih krajev. Istočasno smo uničili vrsto človeških vrednot, med njimi predvsem osnovno vrednoto, to je življenje. Človek dobi vtis, da mati Zemlja z naravnimi katastrofami in pohlepni politiki z orožarsko industrijo tekmujejo, kdo bo prej uničil človeštvo?! Zato se, ob vsakodnevnem gledanju pokolov in trpljenja, ne čudimo nekaterim mladim, ki jim življenje ni več temeljna vrednota in sami uporabijo orožje za pobijanje.

In kaj, če se odločimo za povezanost državljanov Evrope? Najprej moramo upoštevati, da neposredna povezanost državljanov ni v interesu politikov, saj bodo izgubili svoje nacionalne jezikovne vrtičke, kjer lahko razlagajo samo svojo resnico. Nato pa neposredno povezovanje državljanov praktično zahteva, ob bogastvu različnih jezikov v Evropi, da se medsebojno razumemo. Današnja kolonialna nadvlada angleščine pomeni diskriminacijo vseh drugih jezikov in njihovo izumiranje. Lahko sicer čakamo njen naravni zaton in prihod drugega imperialnega jezika ali pa upoštevamo jezik, ki ga priporočajo zgodovinska izkušnja, resolucija Unesca in poročilo posebne komisije v Evropskem parlamentu. To je nacionalno nevtralni mednarodni jezik esperanto, uveden v šolski sistem pouka tujih jezikov. Ob današnji tehnologiji prevajalnikov jezikov s pomočjo umetne inteligence je namreč sedanji šolski sistem prisilnega pouka tujih nacionalnih jezikov potreben korenite spremembe. Znan je predlog: materni jezik - mednarodni jezik - tuj nacionalni jezik (po potrebi). Tako bomo uresničili načela splošne deklaracije o človekovih pravicah, zaščitili materne jezike in omogočili enakopravno sporazumevanje. Dejansko samo mednarodni jezik vsebuje vzgojne elemente, kot so strpnost in spoštovanje drugačnosti, enakopravnost ter poleg nacionalne tudi oblikovanje evropske oziroma svetovne identitete. Tudi tu smo torej na razpotju med sedanjo jezikovno diskriminacijo ali enakopravnostjo vseh jezikov, ob istočasni možnosti enakopravnega sporazumevanja.

Kot smo že nekajkrat zapisali, nam še vedno ostaja upanje, a le skupaj z njegovima otrokoma, jezo in pogumom. Zato smo na tokratnem odločilnem razpotju, med povezanostjo ali pogubo, upravičeno jezni in moramo zbrati pogum za uresničitev sprememb. Torej povejmo in pokažimo, državljani Evrope, da smo se odločili za povezanost in življenje v miru!

Janez Zadravec Klugler, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
49%
442 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
7 glasov
Andreja Hoivika.
3%
30 glasov
Dejana Kaloha.
1%
5 glasov
Vido Čadonič Špelič.
9%
81 glasov
Jožefa Horvata.
3%
25 glasov
Anžeta Logarja.
3%
27 glasov
Evo Irgl.
3%
23 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
1%
12 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
10 glasov
Miho Kordiša.
6%
50 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
19 glasov
Nekoga drugega.
2%
21 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
16%
148 glasov
Skupaj glasov: 900
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.