Vlada (baje leva) je sprejela Letni načrt upravljanja naložb SDH – unikum med holdingi/koncerni v EU, ki "dela" in delavcev sploh ne omenja. Niti z besedico ne! Kaj šele, da bi bili predstavniki preko 40.000 zaposlenih v teh družbah kakorkoli "upoštevani". Poslovodstva se po politično prijateljskih linijah menjujejo bolj kot spomladansko vreme in edina garancija, da se ta pretežno infrastrukturni del ne sesuje, so zavzeti, strokovni in "pripadni" zaposleni, ki pa so žal tudi za to vlado povsem nepomembni.
V zadnjega četrt stoletja smo imeli deset vlad. Od tega so 70 odstotkov časa (6286 dni od 9125) vladale tiste z leve poloble. V tem obdobju ne boste zasledili niti ene same spremembe, ki bi v odnosu delo/kapital spremenila kaj v korist oziroma prevlado prvega. Potez, ki so šle v neoliberalni smeri povečanja vpliva kapitala in slabljenja soodločanja zaposlenih, pa je na pretek.
Ne smemo mešati pravic dela proti kapitalu s socialnimi, sindikalnimi in delovnopravnimi "priboljški" – to (še) nikakor ni isto. Tudi ESSO pri SDH nima s tem prav nič skupnega.
"Če ne bomo aktivno vključevali zaposlenih v soupravljanje podjetij, nikoli ne bomo prebili točke dodane vrednosti, o kateri smo toliko govorili. Sistem, po katerem je delodajalec gospodar, ki ga mora delavec brezpogojno poslušati in nima pravice do besede, je sistem hlapcev. Nočemo biti država hlapcev in ne bomo." Tako dr. Golob za STA pred volitvami.
"Politika" je sprejela ustavo, ki v svojem 75. členu pravi: "Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon." Pred tridesetimi leti je sprejela tudi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki to ustavno pravico podrobneje ureja.
Taista "politika" pa je sprejela tudi zakon o SDH, ki jasno pravi, da pa "za nas – državo/državna podjetja pod okriljem SDH" ta ustavna pravica ne velja. Prav vsi (brez izjeme) holdingi/koncerni po vsej EU in tudi pri nas morajo upoštevati pravila ekonomske demokracije, direktive EU v tej smeri, priznavati skupne svete delavcev, upoštevati njihov glas pri krovnih odločitvah, in to tudi počnejo. Brez izjeme! Le v lastni (državni) hiši to ne velja. Pod prste nam pa ja nihče ne bo gledal! (Tudi modus operandi skupine HSE in delovanje župana v primeru NS JHMB sodita v to zgodbo.)
Res se ni mogoče čuditi vedno hujšim kršitvam, saj kako pričakovati od privatnega, kaj šele brezosebnega skladovskega kapitala, da se bo držal nečesa, kar sami zavračajo. Žal se tudi "naše (kvazi) delavsko leve" stranke še kako držijo svetopisemskega reka: "Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo …"
Torej, še enkrat - če bomo delavce razumeli zgolj kot mezdni strošek z nekaj sindikalnimi pravicami, ne bomo prebili dodatne vrednosti.
Vladimir Šega, predsednik Združenja za razvoj ekonomske demokracije, Maribor
