Naš samodejni (avtonomni) živčni sistem skrbi za naš obstoj. V možganih ga je 92 do 93 odstotkov, razumskega pa 7 do 8 odstotkov. Ko poudarjamo doživetja, navadno rečemo, da čutimo na srcu - ganljivo čutenje zaznavamo z burnim utripanjem srca.
Naša čutenja so zelo različna, tako tudi odzivi. Gre za sporočilne snovi v našem telesu - hormone, ki stimulirajo živčne povezave po organizmu. Gotovo sploh ne pomislimo, da lahko vsaka misel vpliva na biološke sisteme. Zato je oblikovanje našega duha, bodisi v dobrem bodisi v slabem, zelo pomembno. Spomnim se čustvenega reagiranja Nike Prevc, ko je na olimpijskih igrah osvojila srebrno medaljo, vsi pa smo pričakovali zlato. Tedaj sem si rekel, če bi bil ob njej, bi ji vzpodbudno rekel: nikoli ne veš, zakaj je to dobro. Takoj za tem so si priborili zlate medalje štirje skakalci v mešanih dvojicah: Nika Vodan in Nika Prevc ter Domen Prevc in Anže Lanišek. To je simbol za nas Slovence, ki nam ga je vcepil pesnik Zoran Predin: Kdor ne skače, ni Sloven'c. V spomin se nam vtisnejo slabe izkušnje, te pa vplivajo na ocenjevanje novih situacij, ki jih pravkar doživljamo. V podzavesti so vzorci, ki nas v dani situaciji krepijo ali pa vzbudijo močne strahove. Iz vseh teh čustvenih nihanj se oblikuje trajen karakter. Zato skušajmo morebitno tesnobo obrniti, jo premagovati in s tem krepiti možgansko strukturo. Takšno spreminjanje v smer pozitivnosti pa bo vplivalo tudi na imunski sistem. Snovi imunskega sistema namreč pošiljajo signale – sporočila tudi našim genom.
Imunski sistem prepoznava delce mikrobov in na njih ustrezno reagira. Psiha in imunski sistem sta si osupljivo podobna, v dobrem in slabem smislu. Vse to vpliva na nas, na naš karakter. Zato skušajmo spoznati pomen mikrobioma oziroma kaj pomeni napad na mikrobiom.
Angleški filozof John Stuart Mill je zapisal: "Usoda človeštva je, da se neha razmišljati o zadevi in se jo sprejme, čim se ponudi priložnost. To je vzrok za polovico zmot." Na to resno misel so ga usmerili dokazi v medicini po uporabi antibiotikov.
Antibiotiki so bili na prvi pogled izjemno orodje - bakterijske infekcije, ki povzročajo hude bolezni, so postale obvladljive. Antibiotična zdravila so začeli masovno izdelovati. Večino antibiotikov so izdelovali sintetično, leta 1954 že 100.000 ton! V medicini so jih porabili okrog polovico, preostalo pa v veterini za pospešeno vzrejo živali. V Sloveniji smo v 70. letih samo za antibiotike porabili 43 odstotkov sredstev, namenjenih za zdravila.
V ZDA so otrokom predpisovali antibiotike povprečno trikrat v prvih treh letih življenja. V Evropi je bila situacija podobna. V Angliji so ženskam predpisovali antibiotike 70-krat tekom življenja, moškim pa 50-krat, ker baje ne gredo radi k zdravniku.
Antibiotiki so primer neučinkovitih zdravil, saj na slepo uničujejo večino našega mikrobioma, predvsem bakterije, proti virusom pa so nekoristni.
Vedenje o antibiotikih je zelo slabo. Mnogi verjamejo, da antibiotiki pomagajo proti virusnim boleznim. Pri okužbi dihal pa gre za bakterijska vnetja le v petih odstotkih primerov, pri vnetjih žrela v desetih odstotkih. Zdravniki pa vsem predpišejo antibiotike.
Do teh ugotovitev so prišli neodvisni strokovnjaki Cochranove skupine. Pri primerih, ki so zanje prišli v poštev, se je izkazalo, da antibiotiki niso pripomogli k skrajšanju bolezni ali blaženju bolečin. Hkrati so naleteli na veliko neželenih sopojavov – tako najmanj eden od 14 otrok bruha po zdravilih in ima alergijske izpuščaje ali druge težave. Pogosto predpisovanje antibiotikov lahko povzroča neznosne driske, ki so lahko dolgotrajne in celo zahtevajo zdravljenje v bolnišnici.
Dober primer je bakterija Clostridium difficile, ki je pri ljudeh skrita v črevesnih nišah in jo druge bakterije "držijo v šahu". Ko antibiotiki pobijejo njene tekmice, klostridija poškoduje črevesno steno, ta pa se lahko vname, kar povzroči zelo hude driske, predvsem pri starejših.
Po antibiotikih lahko črevesna obramba tako oslabi, da je človek petkrat bolj dovzeten za infekcije. V humani medicini je upadanje učinka antibiotikov, tudi novejših vrst, že prava katastrofa.
Obenem si lahko bakterije odpornost medsebojno prenašajo. V ameriških bolnišnicah je že čez 70 odstotkov infekcij odpornih proti najmanj eni vrsti antibiotikov. Zdravstvene oblasti ocenjujejo, da se v bolnišnicah inficira okrog 2 milijona ljudi in jih posledično umre okrog 90 tisoč.
Verjetno imamo danes že vsi precej izkušenj z infekcijami in vemo, da so antibiotiki le redko učinkoviti, saj tudi vemo, da prevladujejo virusne infekcije, gripe. Vprašati se moramo, kaj počno oblastni organi zdravstva.
Lovro Dermota, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
