Toda?! Kaj je povedala o največjem izzivu, s katerim se bo morala spopasti kot evropska komisarka za širitev EU in obnovo Ukrajine, to je o vojni v tej državi? Potem ko je bila zlasti doma deležna nemalo obtožb rusofilstva – zadnje po vrsti iz ust SDS-ovega evroposlanca Milana Zvera prav na zaslišanju – je razumljivo, da je že v uvodu dvournega zasliševanja v Evropskem parlamentu kot eno od svojih prioritet nakazala neomajno podporo Ukrajini v boju proti ruskemu agresorju. Razume se, da tudi vojaško. Želela si je pač potrditev in je zato ciljala na glasove parlamentarne večine. Slednjo tvorijo, kot vemo, tradicionalno najmočnejše stranke, ki ji ves čas, od ustanovitve Evropske unije, določajo podobo, delovanje, vlogo, skratka politiko, in ki soglasno stojijo za Ukrajino in za prepričevanjem Ukrajincev, da Rusijo lahko porazijo. Če bi tudi za vejico izdala dvom o tem, bi se ji zaprla vsa vrata in bi se vrnila domov. Če hočeš s čredo, ji moraš slediti. Amen.
A prišel bo čas, ko bo treba položiti račune, se soočiti z resnico, ko bo morda novoizvoljeni prvi mož ZDA Donald Trump pragmatično iskal ter našel dogovor z ruskim kolegom Putinom o tem, kako to vojno končati, in dvomim, da bo del tega umik ruskih sil z vseh zasedenih območij in privolitev Kremlja v članstvo Ukrajine v Natu. Vprašanje je, ali bo do takrat Zelenski politično preživel, in kaj bodo rekle predsednica komisije von der Leynova ter komisarka Kos in kolegica za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kalas, ki so glavne, poleg novega generalnega sekretarja Nata Rutteja, ki prisegajo na ukrajinsko zmago in na izgon ruskega okupatorja, celo s Krima. Ne bo jim lahko, ko bodo morale povesiti poglede.
Sicer je Kosova prenesla zaslišanje, po moji oceni, zelo dobro, suvereno, mirno, argumentirano, prepričljivo, dostojanstveno tudi ob najbolj umazanih udarcih s strani SDS-ovih zaveznikov v EPP-ju, glede njene domnevne pripadnosti, ko je bila še študentka, takratni Službi državne varnosti kot "informantka". Da je kar nekajkrat demantirala ta namigovanja in obtožbe, ni pomagalo. Janševi prijatelji so pri tem vztrajali in se tudi osmešili ob nepoznavanju naše preteklosti. Morda bi lahko omenila Janeza Janšo, sprožitelja tega pregona, kot bojevitega mladega člana Zveze komunistov, a ji je digniteta položaja to onemogočila. No, na pomoč ji je priskočil Marjan Šarec in to izpostavil. Bravo tokrat, Marjan.
O zaslišanju samo še to. Zmotilo me, ko je Kosova izrazila željo, da bi v procesu nadaljnje širitve EU kot prvo med kandidatkami sprejela Ukrajino, in vprašal sem se, ali je bil to le čustveni izbruh, ker trpi z njo, ali resen razmislek. Ker če je bilo slednje, potem naša Marta bolj malo ve o zrelosti ukrajinske družbe in ureditve, tudi če odmislimo vojno, na poti k evropskemu članstvu. Nekdo, ki zelo dobro pozna Ukrajino, njen odnos do vladavine prava, miselnost njenih ljudi, filozofijo tamkajšnjega življenja, in ki pozna tudi bivšo SFRJ, mi pravi, da sta Srbija in BiH svetlobna leta pred njo. V zvezi s tem eno samo konkretno vprašanje naši komisarki, in to kot pripadnik ene najbolj zaščitenih narodnih skupnosti v EU, ki sodijo k velikim pridobitvam in vrednotam Unije: kaj bo storila z odnosom Kijeva do avtohtonih Rusov v vzhodnem delu države in do preostalih nepriznanih avtohtonih manjšin (Madžari, Tatari in druge) drugje? Se ji zdi prav, da sporazuma iz Minska glede statusa Donbasa, in to pod pokroviteljstvom EU, nista bila implementirana? Škoda, da je o tem nihče ni vprašal.
Aurelio Juri, Koper
